Sodelovanje sodišča in centrov za socialno delo v pomoč dolžnikom, ki bi lahko ostali brez doma

 

Novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L), ki je uvedla posebno varstvo dolžnikov pri izvršbi na nepremičnine zaradi izterjave terjatve nizke vrednosti, se je začela uporabljati marca 2018. S spremembo se je želelo preprečiti oziroma zadržati izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, ki je njegov dom, kadar je upnikova terjatev nizka oziroma nesorazmerna z vrednostjo dolžnikove nepremičnine. Hkrati se je želelo doseči pravočasno ukrepanje in poplačilo dolga na drug način kot s prodajo nepremičnine na dražbi. V teh primerih sodišče v sklepu o izvršbi opozori center za socialno delo in dolžnika, da lahko predlagajo druga sredstva izvršbe, prav tako pa lahko sodišče na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti dovoli izredni odlog izvršbe.

Na povabilo Okrajnega sodišča v Mariboru se je sodelovanje s centri za socialno delo s širšega mariborskega območja (CSD Maribor, CSD Pesnica, CSD Ruše in CSD Lenart) začelo že pred uveljavitvijo novele ZIZ-L, ko so začrtali smernice sodelovanja v zvezi s potekom izvršilnih postopkov in tudi konkretno v zvezi s primeri, v katerih sodišče ali dolžnik sam zaprosi za pripravo obrazloženega mnenja, iz katerega izhaja ocena o tem, ali bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov. Praksa dobrega sodelovanja se je najbolje obrestovala ravno pri številnih primerih izvršb, kjer je bila kot predmet izvršbe predlagana prodaja nepremičnine, ki predstavlja dolžnikov dom.

Centri za socialno delo so se po uveljavitvi zakonskih sprememb v teh primerih trudili hitro vzpostaviti stik z dolžnikom in mu nuditi čustveno oporo, vzpostavili pa so tudi stik z dolžnikovo socialno mrežo (zlasti otroci in drugi sorodniki) in z upnikom, v smislu nudenja pomoči pri poplačilu dolga. Poleg tega so izdelali načrt odplačila dolga in v dogovoru z upnikom v številnih primerih dosegli dogovor o obročnem odplačilu dolga, delnemu odpisu obresti in odlogu izvršbe na nepremičnino. V mnogih od teh primerov je bil dolg že v roku enega leta poplačan s pomočjo izrednih denarnih socialnih pomoči, drugih socialnih transferjev, sorodnikov, s sredstvi humanitarnih organizacij ali občine.

V luči plodnega in uspešnega sodelovanja se nadaljujejo tudi srečanja Okrajnega sodišča v Mariboru in centrov za socialno delo z območja Maribora. Centri za socialno delo so se v tem času izkazali kot most med izvršilnim sodiščem in dolžnikom, saj v nasprotju s sodiščem, ki zaradi svoje vloge v postopku z dolžnikom običajno komunicira le na uraden način in v pisni obliki, centri za socialno delo z njim vzpostavijo neposreden in neformalen stik ter mu pomagajo pri poravnavi zapadlih dolgov. Zaradi truda sodelavk na Centrih za socialno delo Maribor, Pesnica, Ruše in Lenart pa so tudi poročila, ki jih prejme sodišče, obširna, podrobna in vsebujejo konkretne predloge, ki jih  potem sodišče upošteva ob odločitvi.

Na Okrajnem sodišču v Mariboru in centrih za socialno delo z območja Maribora tako na podlagi več deset uspešno rešenih dolžniških primerov (s poplačilom upnika in ustavitvijo izvršbe, odloga izvršbe in sklenitvijo dogovora o plačilu na obroke ali sklenitvijo drugega dogovora ob soglasju strank) ugotavljajo, da njihovo sodelovanje koristi vsem vpletenim. Sodiščem, ker zaradi poplačila dolga brez prisilne prodaje dolžnikovega doma ne pride do izvršbe, s čimer se postopki hitreje zaključijo. Centrom za socialno delo, ker lahko začnejo še pravočasno reševati dolžnikovo socialno stisko, še preden bi dolžnik ostal brez doma. Upnikom, ki do poplačila pogosto pridejo hitreje kot v rednem postopku nepremičninske izvršbe. In predvsem dolžnikom, ki se na ta način rešijo dolgov nizke vrednosti in omilijo težak življenjski položaj, v katerem so se znašli.

 

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.