VSRS Sklep VIII Ips 254/2016


pomembnejša odločba

Jedro

Iz določbe 9. člena ZRSin je sklepati, da je 15 % prag članstva za priznanje reprezentativnosti predviden le v primeru sindikatov v organizaciji (pri delodajalcu), ki niso včlanjeni v zvezo ali konfederacijo za območje države.

Ker sodišče prve stopnje ni navedlo oziroma ni jasno navedlo, ali bo novo predložene dokaze sploh upoštevalo, nato pa je nasprotni udeleženec šele iz sodbe sodišča prve stopnje izvedel, da je dokaze sodišče upoštevalo in nanje celo oprlo svojo odločitev, mu ni mogoče očitati zadostne procesne neskrbnosti ob tem, ko že na zadnjem naroku za glavno obravnavo ni predlagal tudi izvedbe dodatnih dokazov v zvezi z novimi listinami predlagatelja. Pravica predlagati nove dokaze je v takšnem primeru lahko učinkovito sredstvo varstva strankine pravice do izjave.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predmet tega kolektivnega spora je zakonitost sklepa nasprotnega udeleženca, da predlagatelj ni več reprezentativni sindikat. Sklep brez datuma temelji na tem, da bi moral sindikat po vsaki izvolitvi oziroma imenovanju sindikalnih zaupnikov oziroma sindikalnih funkcionarjev take sklepe vročiti nasprotnemu udeležencu, da tega kljub pozivom ni storil, da se v zadnjih dveh letih ni udeležil nobenih aktivnosti v postopkih kolektivnega urejanja pravic delavcev ter da je v sindikat trenutno včlanjenih manj kot 15 % zaposlenih delavcev pri delodajalcu. Iz teh razlogov naj sindikat ne bi več izpolnjeval zakonskih pogojev za reprezentativnost.

2. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep nasprotnega udeleženca, ki je bil predlagatelju vročen 2. 2. 2015 in s katerim je nasprotni udeleženec odločil, da predlagatelj ni več reprezentativni sindikat. Med drugim je ugotovilo, da so bile volitve predsednika in članov izvršilnega odbora predlagatelja opravljene 25. 2. 2004 in nato šele 1. 12. 2012, ko je bil v hotelu C. izveden zbor članov, na katerem je bil prejšnjemu predsedniku podaljšan mandat. Zavrnilo je trditve nasprotnega udeleženca, da predlagatelj ne izpolnjuje pogojev reprezentativnosti, ki se nanaša na število članov, saj nasprotni udeleženec ni dokazal, koliko delavcev je zaposloval na dan sprejema izpodbijanega sklepa, sicer pa je pogoj 15 % članstva delavcev za reprezentativnost predpisan le za tiste sindikate pri delodajalcu, ki niso včlanjeni v zvezo ali konfederacijo sindikatov. Sodišče je ugotovilo tudi, da nasprotni udeleženec s številnimi ravnanji ovira delo predlagatelja in je sledilo izpovedim A. A. in B. B., da sindikat deluje, kolikor je mogoče glede na razmere.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

4. Nasprotni udeleženec v pravočasni reviziji uveljavlja vse revizijske razloge iz prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 22. in 25. člena Ustave RS in revizijskemu sodišču predlaga spremembe sodb sodišč druge in prve stopnje in zavrnitev zahtevka predlagatelja, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje.

5. Navaja, da naj bi sodišči nepravilno uporabili določbe ZPP o prekluziji, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe glede vprašanja zastopanja predlagatelja in vprašanje, ali je bil 1. 12. 2012 izveden zbor članov predlagatelja ali ne, v zvezi s tem pa naj bi sodišče tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Nasprotni udeleženec naj bi utemeljeval, zakaj pričama ne gre verjeti, vendar sodišče druge stopnje na te navedbe ni odgovorilo, čeprav gre za izpovedi, na katerih temelji celotna sodba. Uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. B. B. (kot član izvršilnega odbora) naj bi bil ves čas prisoten na naroku, pa čeprav priče, dokler niso zaslišane, naroku ne morejo prisostvovati, sodišče druge stopnje pa tega sploh ni presojalo in je kršilo določbe pravdnega postopka. Nadalje navaja, da mandat A. A. na domnevnem občnem zboru dne 1. 12. 2012 ni mogel biti podaljšan, saj mu je pred tem 25. 2. 2008 mandat že prenehal, in nasprotuje postopanju sodišča, ki se je v zvezi z odločitvijo, da naj bi bil 1. 12. 2012 izveden občni zbor sindikata v C., oprlo tudi na nekatere listinske dokaze, ki jih je predlagatelj v spis vložil šele na drugem (zadnjem) naroku za glavno obravnavo dne 19. 6. 2015, in šele takrat tudi navedel, da naj bi B. B. na zboru ročno pisal zapisnik in da z njim razpolaga. S tem naj bi prišlo do kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 286. členom ZPP, pritožbeno sodišče pa naj na nepravočasnost predložitve listin sploh ne bi odgovorilo. V zvezi s tem uveljavlja tudi kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se nasprotni udeleženec do dokaznih listin ni mogel izjasniti, pri tem pa sodišče na tem istem naroku sploh ni odločilo, ali bo listine upoštevalo kot dokaz ali ne. Iz 3. točke obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje tudi ne izhaja, da naj bi sodišče v dokazne namene prebralo seznam udeležencev zbora, čeprav ga je kasneje upoštevalo in kar naj bi predstavljalo bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi v zvezi s tem, zakaj je navedene dokaze štelo za pravočasne, naj sodišče druge stopnje ne bi navedlo razlogov, pa čeprav gre za odločilna dejstva in sodbe tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti. Nasprotni udeleženec meni, da so vse listine, ki so bile predložene na naroku dne 19. 6. 2015, prepozne, saj predlagatelj ni izkazal, da brez svoje krivde teh dokazov ni mogel predložiti na prvem naroku za glavno obravnavo. Pri tem je predlagatelj trdil, da dokazov ni mogel predložiti, ker z njimi ni razpolagal, ker naj bi se nahajali v posesti nasprotnega udeleženca, kar pa se je izkazalo za neresnično, saj je predlagatelj po tem v spis vložil ročno napisani zapisnik in ostale dokaze. Šele s prejemom sodbe naj bi nasprotni udeleženec izvedel, da je sodišče kot dokaz upoštevalo listine. Po prejemu sodbe je pridobil tudi pisne izjave treh prič, iz katerih naj bi izhajalo, da 1. 12. 2012 v C. ni bilo zbora članstva in da se tega dne niso odvijale nikakršne volitve organov sindikata. Teh pisnih izjav do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje ni mogel predložiti in sodišče do konca glavne obravnave tudi ni odločilo, ali bo naknadne listinske dokaze predlagatelja upoštevalo ali ne. Poleg tega so priče šele po prejemu sodbe izvedele, kaj v njej piše (da naj bi bil dne 1. 12. 2012 zbor članov in volitve), to pa pomeni, da naj bi bile predložene naknadne pisne izjave pravočasne - v skladu s 337. členom ZPP. Sodišče druge stopnje naj ugotovitve, da nasprotni udeleženec ni izkazal, da teh dokazov brez svoje krivde ni mogel predložiti, ne bi obrazložilo, zaradi česar uveljavlja bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V zvezi z vročanjem pošte nasprotnega udeleženca predlagatelju, in sicer A. A., nasprotni udeleženec prereka zaključke sodišča, da naj bi prav zato A. A. štel za predsednika predlagatelja, opozarja pa tudi na to, da iz nobene uradne evidence ne izhaja, da je A. A. res predsednik predlagatelja. V nadaljevanju nasprotuje materialnopravnim zaključkom sodišča v zvezi z reprezentativnostjo sindikata, ki je vključen v konfederacijo sindikatov. Meni, da določbe drugega odstavka 9. člena Zakona o reprezentativnosti sindikatov (v nadaljevanju ZRSin, Uradni list RS, št. 13/93) ni mogoče razlagati tako kot ga je razlagalo sodišče, to pa naj bi izhajalo tudi iz dopisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 16. 9. 2014 - da mora tudi sindikat pri delodajalcu, ne glede na to, ali je vključen v zvezo ali ne oziroma konfederacijo sindikatov ali ne, izpolnjevati minimalno število članov. Do tega dokaza naj se sodišči ne bi opredelili, kar naj bi predstavljalo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nasprotni udeleženec se ne strinja s stališčem sodišča, da ni dokazal, koliko delavcev je zaposloval na dan sprejema izpodbijanega sklepa, saj se je v odgovoru na predlog skliceval na podatke z dne 7. 4. 2015 (o 392 zaposlenih delavcih in 33 članih predlagatelja), česar predlagatelj ni prerekal, čeprav je na njegovi strani, da dokaže, koliko članov ima. Če bi sodišče menilo drugače, bi moralo v okviru materialnega procesnega vodstva nasprotnega udeleženca pozvati, naj svoje navedbe ustrezno dopolni, le-ta pa je šele po prejemu sodbe izvedel, da sodišče šteje, da nasprotni udeleženec ni dokazal števila zaposlenih na dan sprejema izpodbijanega sklepa, pa čeprav predlagatelj temu ni nasprotoval. Meni, da je sodba neobrazložena tudi glede vprašanja delovanja sindikata. Pri tem izpodbija presojo, da predlagatelju ni bilo treba odgovoriti na poziv nasprotnega udeleženca, navaja, da tudi iz AJPES-a ni mogoče ugotoviti, kdo je zakoniti predsednik predlagatelja, sodišče pa naj bi se tudi neutemeljeno oprlo na „med strankama nesporno in sodišču znano dejstvo, da je večina članov izvršnega odbora predlagatelja v letu 2006 dobila vsaj eno odpoved …“. V tem primeru naj ne bi šlo za splošno znano dejstvo in upoštevanje dejstva, na katerega se nobena od strank ni sklicevala ter posledično bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na koncu opozarja tudi na to, da predlagatelj v zvezi s tem, da deluje, ni predložil prav nobenega dokaza. Izpoved A. A. in B. B., ki sta trdila, da sta predsednik in član izvršnega odbora sindikata, ob odsotnosti drugih dokazov ne more potrjevati delovanja. Če člani sindikata obiščejo predsednika in člana izvršnega odbora doma in se srečujejo po cesti ter lokalih, bi predlagatelj lahko predlagal zaslišanje članov, pa tega ni storil, čeprav je dokazno breme na njegovi strani.

6. V odgovoru na revizijo predlagatelj prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Med drugim navaja, da se je predlagatelj pravočasno skliceval na zapisnik o izvolitvi A. A. za predsednika sindikata in navedel, da se ta zapisnik nahaja v prostorih sindikata, ki pa je v posesti nasprotnega udeleženca, da do teh prostorov nima dostopa, to pa izhaja tudi iz zapisnika naroka z dne 19. 6. 2015. Ker je do svojih prostorov lahko prišel šele v spremstvu pooblaščenca nasprotnega udeleženca 29. 5. 2016 in ni našel listine, na katero se je predhodno skliceval, z novo predlaganimi dokazi ni bil prekludiran. Meni tudi, da pristopne izjave, ki naj bi jih delavci podali nasprotnemu udeležencu glede izstopa iz članstva, ne učinkujejo, prav tako pa je nasprotni udeleženec tisti, na katerem je dokazno breme, da je bilo na dan izdaje sklepa število članov predlagatelja nižje od 15 %. V zvezi z nedelovanjem predlagatelja meni, da nasprotni udeleženec v tem delu izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v reviziji ni dovoljeno, sicer pa mu nasprotni udeleženec še danes onemogoča normalno delovanje.

7. Revizija je utemeljena.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

9. Predmet spora v tej zadevi se nanaša na zakonitost sklepa nasprotnega udeleženca, s katerim je ta odločil, da predlagatelj ni (več) reprezentativni sindikat znotraj nasprotnega udeleženca. V zvezi s tem so bila v sedanjem postopku izpostavljena predvsem tri vprašanja, in sicer vprašanje, ki se nanaša na število članov sindikata, ki zadošča za njegovo reprezentativnost, vprašanje v zvezi z neprekinjenim delovanjem predlagatelja kot reprezentativnega sindikata v zadnjih šestih mesecih pred izdajo oziroma vročitvijo odločbe nasprotnega udeleženca in vprašanje v zvezi z zastopanjem predlagatelja, ki se povezuje zlasti s tem, ali je 1. 12. 2012 potekal zbor predlagatelja, na katerem je bil za predsednika predlagatelja veljavno izvoljen A. A.

10. V zvezi s presojo sodišč druge in prve stopnje o tem, ali je predlagatelj lahko reprezentativni sindikat oziroma ali to ne more več biti, ker naj bi imel manj kot 15 % delavcev v organizaciji (nasprotnem udeležencu) iz 9. člena ZRSin izhaja, da so (tudi) v organizaciji reprezentativni sindikati, ki so združeni v zvezo ali konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna za območje države (prvi odstavek), pri sindikatih, ki niso včlanjeni v zvezo ali konfederacijo, pa je za izpolnjevanje pogojev za reprezentativnost potrebna tudi včlanitev najmanj 15 % delavcev v posamezni organizaciji (drugi in tretji odstavek 9. člena). Iz teh določb je sklepati, da je 15 % prag članstva za priznanje reprezentativnosti predviden le v primeru sindikatov v organizaciji (pri delodajalcu), ki niso včlanjeni v zvezo ali konfederacijo za območje države. Nasprotne revizijske navedbe niso utemeljene. O zahtevi po izpolnjevanju najmanj minimalnega števila članov, tudi če gre za sindikat pri delodajalcu, ki je vključen v konfederacijo sindikatov, se revizijsko sodišče ne izreka, saj izpodbijani sklep temelji le na nedoseganju 15 % članstva.

11. Pač pa revizija sodiščema druge in prve stopnje utemeljeno očita kršitve določb postopka v zvezi z drugima dvema vprašanjema.

12. V zvezi z vprašanjem zastopanja predlagatelja in izvedbo zbora dne 1. 12. 2012 se je predlagatelj skliceval na zapisnik zbora, ki naj bi se nahajal v prostorih nasprotnega udeleženca, do katerih naj ne bi imel dostopa. Po dogovoru strank na prvem naroku za glavno obravnavo, da bosta vstopila v ta prostor 29. 5. 2015 in po tem, ko se ta zapisnik kljub vstopu ni našel, je predlagatelj na zadnjem naroku za glavno obravnavo namesto tega zapisnika predložil rokopis poteka seje s 1. 12. 2012, sklep o podaljšanju mandata in seznam prisotnih na seji, elektronsko poročilo, ponudbo menijev, račun C. in mnenje glede nočnega dela, nasprotni udeleženec pa je prerekal izvedbi teh dokazov češ, da so bili fiktivno prirejeni za ta postopek in da je z njihovo predložitvijo predlagatelj prekludiran, v povezavi s tem pa je tudi vnaprej uveljavljal bistveno kršitev določb postopka, če bo sodišče te listine upoštevalo.

13. Nato je sodišče prve stopnje izdalo sklep, da vpogleda priloge v spisu (od A/1 do A/22 in B/1 do B/40) in „ev. danes predložene listine“. To je pomenilo, da med listinami, ki jih je vpogledalo, niso jasno navedene na tem naroku predložene dodatne listine s strani predlagatelja, sodišče pa tudi ni zapisalo, ali bo dokaz s temi listinami izvedlo ali ne, saj zapisa „ev. danes predložene listine“ ni mogoče tako razumeti. Sodišče prve stopnje je nato šele v sodbi navedlo, katere dokaze je izvedlo (3. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje), pri čemer se izrecno tudi ni sklicevalo na seznam udeležencev zbora 1. 12. 2012, čeprav je v nadaljevanju oprlo sodbo tudi na ta seznam (4. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Le ta zapis v 3. in 4. točki obrazložitve ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, saj gre v tem delu za pomoto oziroma pomanjkljivost sodišča, ki že med izvedenimi dokazi ni izrecno navedlo tudi vpogleda v seznam udeležencev zbora. Pomembno pa je, da sodišče prve stopnje nikjer ni obrazložilo, zakaj ni sledilo ugovoru nasprotnega udeleženca glede prekluzije teh dokazov, temveč je na pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca to prvič pojasnilo šele sodišče druge stopnje, vendar tudi v tem primeru zgolj pavšalno (11. točka obrazložitve), ne da bi se opredelilo tudi do vprašanja krivde in posledic, v skladu s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP (po katerem lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku, dejstva in dokazi, ki so navedeni v nasprotju z drugim do petim odstavkom tega člena (torej tudi četrtim odstavkom) pa se ne upoštevajo). Že sodba sodišča prve stopnje je torej v tem delu brez ustrezne obrazložitve, takšna pa je tudi izpodbijana sodba sodišča druge stopnje, pri čemer to sodišče tudi ni imelo podlage za to, da je (ob popolnoma nejasnem dokaznem sklepu) prvič razložilo, katere dokaze je sodišče prve stopnje upoštevalo in zakaj ni sledilo ugovoru prekluzije.

14. V nastali situaciji, ko je nasprotni udeleženec šele iz sodbe sodišča prve stopnje izvedel, da je sodišče prve stopnje dejansko izvedlo in se oprlo tudi na naknadno priložene dokaze o zboru predlagatelja dne 1. 12. 2012, je pritožbeno sodišče tudi bistveno kršilo določbe postopka, ko novih dokazov v pritožbi nasprotnega udeleženca ni upoštevalo in je s tem v zvezi navedlo le to, da nasprotni udeleženec „ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave.“ Prav zato, ker sodišče prve stopnje niti ni jasno odločilo, ali bo za dokaz zbora predlagatelja 1. 12. 2012 upoštevalo novo predložene listine in je nasprotni udeleženec za to izvedel šele iz sodbe sodišča prve stopnje, je lahko pritožbi priložil dodatne dokaze (pisne izjave nekaterih delavcev), iz katerih naj bi izhajalo, da 1. 12. 2012 ni bilo zbora članstva oziroma, da takrat niso bile izvedene volitve organov sindikata, torej tudi predsednika sindikata ne. Ker sodišče prve stopnje ni navedlo oziroma ni jasno navedlo, ali bo novo predložene dokaze sploh upoštevalo, nato pa je nasprotni udeleženec šele iz sodbe sodišča prve stopnje izvedel, da je dokaze sodišče upoštevalo in nanje celo oprlo svojo odločitev, mu ni mogoče očitati zadostne procesne neskrbnosti ob tem, ko že na zadnjem naroku za glavno obravnavo ni predlagal tudi izvedbe dodatnih dokazov v zvezi z novimi listinami predlagatelja. Pravica predlagati nove dokaze je v takšnem primeru lahko učinkovito sredstvo varstva strankine pravice do izjave.

15. Z navedenim napačnim postopanjem sta sodišči druge in prve stopnje zagrešili bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je v skladu z določbo 379. člena ZPP zahtevalo razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nasprotni udeleženec sodišču druge stopnje tudi utemeljeno očita kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z vprašanjem (ne)delovanja predlagatelja, saj je v tem delu sodišče druge stopnje le na kratko ponovilo ugotovitev sodišča prve stopnje o delovanju predlagatelja glede na izpovedi dveh predstavnikov sindikata, kar v tej zadevi nikakor ne predstavlja ustreznega odgovora oziroma obrazložitve na obsežne in konkretne pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca.

16. V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva, da je cilj pravdnega postopka, da se zagotovi pravno varstvo pravic, v okviru zakonitosti pa tudi pravilno in pravično odločitev. Zato naj v ponovnem postopku v skladu z načelom materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP najprej poskrbi, da stranki navedeta vsa odločilna dejstva, dopolnita nepopolne navedbe in ponudita dopolnitev dokazil za svoje navedbe, ki se nanašajo zlasti na zastopanje predlagatelja oziroma izvedbo zbora dne 1. 12. 2012, pa tudi (ne)delovanje predlagatelja. Revizijsko sodišče izrecno opozarja na potrebo po takšni dopolnitvi in upoštevanju novih dejstev in dokazov. V ponovnem postopku bo sodišče moralo poskrbeti za dopolnitev navedb (in predlaganje dokazov), ki se nanašajo na izvedbo zbora in delovanje predlagatelja kot reprezentativnega sindikata in poskrbeti, da se ponudijo ali dopolnijo tudi ustrezna dokazila o takšnem delovanju. Kljub ugotovitvam, da nasprotni udeleženec ovira delovanje predlagatelja, to samo po sebi še ne pomeni, da sindikat dejansko deluje oziroma, da ne more delovati prav zaradi postopkov nasprotnega udeleženca (tudi z upoštevanjem dosedanjih zatrjevanj nasprotnega udeleženca, da v ustreznem registru zakoniti zastopnik predlagatelja sploh ni vpisan, da se predlagatelj sploh ne odziva na njegove pozive itd.).

17. Do ostalih revizijskih navedb se sodišče ne opredeljuje, saj zadoščajo že navedene ugotovitve in presoja.

18. V posledici navedene odločitve se odločitev o stroških revizijskega postopka pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

06.10.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba X Pdp 33/2018
• VDSS Sklep X Pdp 397/2017
• VDSS sklep X Pdp 882/2011