UPRS Sodba II U 313/2017-6

Jedro

Pri razlagi zakonske določbe prvega odstavka 49. člena ZBPP je treba izhajati iz okoliščine, ali se je postopek, za katerega je bila upravičencu odobrena brezplačna pravna pomoč, končal v njegovo korist ali ne. V prvem primeru se odloča o vrnitvi brezplačne pravne pomoči po 48. členu, v drugem pa po 49. členu ZBPP. Slednji se uporabi tudi v primeru, ko je bil postopek, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, končan na podlagi upravičenčevega umika tožbe, kot je bilo v obravnavanem primeru, saj tožnik ne zatrjuje, pa tudi iz podatkov spisa to ne izhaja, da bi tožnik tožbo umaknil, ker bi bil izven sodnega postopka njegov zahtevek izpolnjen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnik dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 101,92 EUR v sklepu navedenem roku in na tam naveden račun, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč z odločbo št. Bpp 363/2015 z dne 23. 12. 2015 tožniku dodelil brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in popravo oziroma dopolnitev tožbe, vložene pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v zadevi št. VI Ps 613/2015 zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Za nudenje brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik A.A. iz Maribora, kateremu so bili izplačani stroški iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi sklepa z dne 6. 4. 2016 v višini 101,92 EUR. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je tožnik tožbo v zadevi, za katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, umaknil, zato je bil postopek s sklepom VI Ps 601/2015 z dne 8. 3. 2016 ustavljen. Glede na to je štel, da so s tem izpolnjeni pogoji za uporabo prvega odstavka 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zato je preveril ali se je tožnikovo premoženjsko stanje spremenilo. V postopku preverjanja premoženjskega stanja je pridobil podatek o rednih prilivih tožnika na njegov transakcijski račun in ugotovil, da redni prilivi od marca 2016 presegajo zakonsko določen dvakratnik minimalnega dohodka. Razen tega je v mesecu novembru 2016 prejel še plačilo kupnine v skupnem znesku 44.279,80 EUR ter tako tudi premoženjsko stanje nekajkrat presega višino premoženja določenega v prvem odstavku 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), to je znesek 14.042,88 EUR, ki je 48-kratnik minimalnega dohodka, ta pa od 1. 8. 2016 dalje znaša 292,56 EUR. Po obrazloženem organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da je tožnik dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči.

2. Tožnik v tožbi navaja, da le-to vlaga zaradi kršitev določb upravnega postopka, zmotno uporabljenega materialnega prava in nepravilno ugotovljenega stanja, vse to pa, ker je po njegovem mnenju napačno uporabljena določba 49. člena ZBPP. Ta namreč določa postopek vrnitve sredstev brezplačne pravne pomoči v primeru, ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel in v primeru, da država ni uspela izterjati teh sredstev od nasprotne stranke. Na osnovi tega zaključuje, da ZBPP vračila sredstev iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči v primeru, kot je obravnavani, ko upravičenec tožbo umakne, izrecno ne ureja. Zato meni, da mu je bilo neupravičeno naloženo povračilo sredstev. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

6. Izpodbijana odločitev temelji na 49. členu ZBPP, po katerem je, če upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in bi zmogel delno ali v celoti povrniti brezobrestno stroške, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.

7. Po presoji sodišča je bila citirana zakonska določba v zadevi pravilno uporabljena. V zadevi ni sporno, da so se tožnikove premoženjske razmere v relevantnem obdobju toliko izboljšale, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči. Tožnik ima namreč povprečni mesečni dohodek - lastni dohodek, ki presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP), razen tega pa ima tudi premoženje, ki presega 48-kratnik minimalnega dohodka (27. člen ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP), to je znesek 44.279,80 EUR.

8. Tožbena trditev je, da organ za brezplačno pravno pomoč ne bi smel uporabiti določbe prvega odstavka 49. člena ZBPP, ker je tožnik v zadevi, za katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, tožbo umaknil in zato ne drži zaključek, da v zadevi ni uspel. Po presoji sodišča tožeča stranka s tovrstnimi tožbenimi ugovori ne more biti uspešna. Pri razlagi zakonske določbe prvega odstavka 49. člena ZBPP je namreč treba izhajati iz okoliščine, ali se je postopek, za katerega je bila upravičencu odobrena brezplačna pravna pomoč, končal v njegovo korist ali ne. V prvem primeru se odloča o vrnitvi brezplačne pravne pomoči po 48. členu, v drugem pa po 49. členu ZBPP. Slednji se uporabi tudi v primeru, ko je bil postopek, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, končan na podlagi upravičenčevega umika tožbe, kot je bilo v obravnavanem primeru, saj tožnik ne zatrjuje, pa tudi iz podatkov spisa to ne izhaja, da bi tožnik tožbo umaknil, ker bi bil izven sodnega postopka njegov zahtevek izpolnjen. Iz tega pa sledi, kar je za odločitev bistveno, da se postopek ni končal v njegovo korist. Ali se je postopek končal z zavrženjem oziroma z zavrnitvijo njegove tožbe ali pa na podlagi njegovega umika, pri tem ni bistveno.

9. Logična in sistemska razlaga določbe 49. člena ZBPP namreč kažeta, da ni razloga za razlikovanje med upravičencem do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku ni uspel, ker je bila njegova tožba zavržena oziroma zavrnjena, od tistega, katerega postopek je bil zaradi umika ustavljen, v primeru seveda, ko do umika ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka. Kot izhaja iz ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč in navedene zakonske določbe, je za odločitev ključno, da so se premoženjske razmere upravičenca do brezplačne pravne pomoči v danem roku tako spremenile, da do brezplačne pravne pomoči ne bi bil več upravičen in bi zmogel v celoti povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči torej več ni, zato je upravičenec dolžan v celoti povrniti stroške, izplačane iz tega naslova. Obveznost plačila zamudnih obresti bo nastopila v primeru zamude s plačilom.

10. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe.

11. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 430/2014
• UPRS sodba III U 22/2015
• UPRS sodba II U 298/2015