UPRS Sodba II U 245/2017-6

Jedro

V dopolnitvi prošnje tožeča stranka razlogov, ki bi utemeljevali razumnost zadeve oziroma začetka postopka, ter s tem utemeljenost njene zahteve za odobritev brezplačne pravne pomoči, ni izkazala. Zato sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da gre za očitno nerazumno zadevo, saj je pričakovanje oziroma zahtevek, kot ga je oblikovala tožeča stranka, v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (pomanjkanje dokazov, konkretiziranje dejanj...).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za vložitev tožbe zoper Republiko Slovenijo, zaradi onemogočanja pravice do dela in dovoljevanja nelojalne konkurence in zastopanje v tem postopku.

2. V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje na določbi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter ugotovitvi, da v konkretnem primeru pogoj po 1. alinei prvega odstavka citiranega člena ni izpolnjen. Ker iz navedb v vlogi tožeče stranke ni bilo mogoče razbrati oziroma ugotoviti, ali izpolnjuje vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je bila dne 7. 3. 2017 pozvana, da svojo prošnjo dopolni tako, da pojasni na kakšen način ji država onemogoča pravico do dela in da navede konkretni primer nelojalne konkurence. Pozvana je bila tudi, da predloži vso dokumentacijo o zadevi. Tožeča stranka je dne 20. 3. 2017 svojo prošnjo dopolnila tako, da je v njej navedla, da je bila leta 1995 obsojena na zmontiranem sodnem procesu slovenskega sodišča, ki je trajal do leta 2007. Zato se je morala pol drugo leto skrivati in osem mesecev preživeti v zaporu. Med tem časom pa so ji po uradni dolžnosti zaprli podjetje, zaradi česar je posledično zapadla v dolgove. S tem ji je bilo onemogočeno, da podjetja ne more več odpreti, to pa pomeni kršitev pravice do dela. Prav tako je navedla, da zakonodaja omogoča, da podjetja leta in leta ne plačujejo nič, medtem ko nekateri plačujejo vse po zakonu in da so tisti, ki ne plačujejo nič, bolj konkurenčni. Dodaja tudi, da se podatke o konkretnih neplačnikih lahko pridobi na DURS-u in jih tožeča stranka ni predložila.

3. Glede na podatke o zadevi, je organ, upoštevajoč dejstvo, da tožeča stranka ni predložila nobene dokumentacije, ugotovil, da ji ne bi bilo razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči. Ker morata biti pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjena oba zakonsko predvidenega pogoja (finančni in objektivni), se toženi stranki, glede na to, da tožeča stranka ne izpolnjuje vsebinskega pogoja, ni bilo potrebno ukvarjati z njenim finančnim oziroma materialnim položajem.

4. Tožnik v laični tožbi izpodbija navedeno odločitev in navaja, da je utemeljitev potrebe po brezplačni pravni pomoči navedel že v dopolnitvi, ki jo je poslal organu za brezplačno pravno pomoč, vso ostalo dokumentacijo pa bi si moral organ pridobiti sam. Meni, da mu je bila brezplačna pravna pomoč neupravičeno zavrnjena in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

6. Tožba ni utemeljena.

7. ZBPP v prvem odstavku 24. člena določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ima zadeva verjetni izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Ob dodelitvi brezplačne pravne pomoči morajo biti torej izpolnjeni ne le materialni pogoji, ampak tudi objektivni (tako imenovani postopkovni) pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj ni namen odobritve brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

8. Tožeča stranka je v obravnavanem primeru prosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper Republiko Slovenijo, zaradi onemogočanja pravice do dela in dovoljevanja nelojalne konkurence in za zastopanje v tem postopku. Glede na tako postavljen zahtevek je tožena stranka po presoji sodišča tožečo stranko utemeljeno pozvala na dopolnitev prošnje in predložitev dokumentacije, s katero namerava dokazovati svoje trditve (poziv na dopolnitev prošnje št. BPP 109/2017 z dne 7.3. 2017). V dopolnitvi prošnje (ki jo je organ za brezplačno pravno pomoč prejel 20.3. 2017) tožeča stranka razlogov, ki bi utemeljevali razumnost zadeve oziroma začetka postopka, ter s tem utemeljenost njene zahteve za odobritev brezplačne pravne pomoči, ni izkazala. Zato sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da gre za očitno nerazumno zadevo, saj je pričakovanje oziroma zahtevek, kot ga je oblikovala tožeča stranka, v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (pomanjkanje dokazov, konkretiziranje dejanj...).

9. Glede na navedeno je zato tožena stranka prošnjo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnila. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

24.10.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 475/2016
• UPRS sodba II U 114/2017
• UPRS sodba I U 786/2016