zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Zgodovina Vrhovnega sodišča

Konec leta 1918 je razpadla Avstro-Ogrska. Do razpada je imel položaj vrhovnega sodišča za slovenske dežele (razen za Prekmurje) Oberster Gerichts - und Kassationshof s sedežem na Dunaju, sodstvo pa je poznalo tri instance. Za zadeve iz Prekmurja je odločalo madžarsko vrhovno sodišče. V novo nastali državi SHS je bilo novembra 1918 ustanovljeno Višje deželno sodišče v Ljubljani, ki pa je začasno postalo druga in hkrati zadnja instanca v civilnih zadevah. V kazenskih zadevah je prevzelo posle vrhovnega sodišča kot kasacijskega sodišča. Višje deželno sodišče je tako postalo prvo sodišče v moderni zgodovini Slovenije, ki je imelo sedež na ozemlju današnje Republike Slovenije in je opravljalo naloge vrhovnega sodišča.

Takšen položaj pa je Višje deželno sodišče v Ljubljani obdržalo le kratek čas. Konec leta 1919 je bil ustanovljen poseben oddelek B pri Mizi sedmerice v Zagrebu (uraden takrat še naziv v hrvaškem jeziku, ki  je bil leta 1944 zapisan tudi v reviji Slovenski Pravnik, je Stol sedmorice). Miza sedmerice je postal tretja instanca in hkrati vrhovno sodišče za jugoslovanski del Slovenije. Za zadeve slovenskega Primorja, ki je danes del Republike Slovenije, so bila tedaj pristojna sodišča Kraljevine Italije, tako da o njih Miza sedmerice ni odločala.

Položaj Vrhovnega sodišča je Miza sedmerice obdržala do oktobra 1939, potem pa je že začelo delovati Vrhovno sodišče v Ljubljani, ki je postalo prvo pravo vrhovno sodišče s sedežem v sedanji Republiki Sloveniji. Vrhovno sodišče ni prenehalo delovati niti med italijansko zasedbo. Pristojno je bilo le za zadeve iz italijanskega zasedbenega območja, tj. za zadeve iz Ljubljanske pokrajine.

Vrhovno sodišče v Ljubljani je po štirih letih delovanja oktobra 1943 ukinila nemška zasedbena oblast, ki pa je vendarle poskrbela za tristopenjsko odločanje na dveh instancah. Od marca 1944 je za zadeve iz ozemlja nekdanje ljubljanske pokrajine odločal na tretji in hkrati zadnji stopnji poseben senat apelacijskega, tj. višjega sodišča v Ljubljani. Tako je ostalo do zloma nemške zasedbene oblasti maja 1945.

Spisi Vrhovnega sodišča, ki so nastali med letoma 1939 in 1943, veljajo za izgubljene. O delovanju Vrhovnega sodišča v tistem času zato zaenkrat vemo nekaj malega le iz nekaterih člankov, tako časopisnih kot strokovnih; kar precejšnje število takratnih odločb je objavila revija Slovenski pravnik.
Po 2. svetovni vojni je bilo ustanovljeno Vrhovno sodišče DFJ, od 20.8.1945 pa so vrhovna sodišča delovala tudi v republikah tedanje federativne države. Takrat je bil namreč sprejet odlok o imenovanju predsednika in sodnikov Vrhovnega sodišča v Ljubljani (Uradni list Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije številka 28/1945). 

Vrhovno sodišče LRS je bilo ustanovljeno z Ustavo leta 1953, Vrhovno sodišče SRS pa z Ustavo leta 1974. Kljub večjim pristojnostim republik in večji pristojnosti Vrhovnega sodišča pa je bilo še vedno najvišje Zvezno sodišče SFRJ v Beogradu.

Vrhovno sodišče v samostojni Sloveniji

Ko se je 25. junija 1991 rodila naša država, ki je nato v desetdnevnem boju z JLA obranila svojo samostojnost, se je tudi v novi državni pravni ureditvi moral zgoditi bistven premik. Priprava na osamosvojitev je namreč tudi na pravnem področju potekala premišljeno. Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je pravno zakoličila ustanovitev države, z ustavnim zakonom za izvedbo te temeljne ustavne listine pa je bila določena vsa pravna ureditev nove države in ustanovljeni vsi državni organi, potrebni za delovanje države. Na podlagi 2. odstavka 4. člena Ustavnega zakona so organi Republike Slovenije prevzeli vse pristojnosti organov SFRJ. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s tem aktom prevzelo vse pristojnosti tedanjega Zveznega sodišča v Beogradu. Morda se tisti trenutek vsi niti niso zavedali, da je Vrhovno sodišče prvič v zgodovini postalo najvišje sodišče v državi. Ko je bila decembra 1991 sprejeta še Ustava Republike Slovenije, je bilo v 127. členu nedvoumno zapisano: "Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v državi".

Francka Strmole Hlastec je po osamosvojitvi nadaljevala mandat predsednice Vrhovnega sodišča in se januarja 1993 na lastno željo poslovila od te funkcije ter se zaposlila v gospodarstvu (kot predsednica Vrhovnega sodišča SRS je delovala od leta 1981).

Marca 1993 je funkcijo prvega moža slovenskega sodstva kot prvi predsednik Vrhovnega sodišča RS, izvoljen v novi državi, prevzel dr. Boris Strohsack. Slovensko sodstvo je vodil do svoje upokojitve januarja 1995. Vrhovno sodišče je bilo nato tri leta brez predsednika (vodili so ga podpredsedniki), decembra 1997  je to mesto zasedel mag. Mitja Deisinger, ki ga je po poteku 6-letnega mandata nasledil Franc Testen. Francu Testenu je mandat potekel 27. februarja 2010. Do izvolitve novega predsednika, je sodišče 9 mesecev vodila začasna predsednica Alenka Jelenc Puklavec, nato pa je sodišče 6 let vodil Branko Masleša vrhovni sodnik svetnik.

Od 14. februarja 2017 Vrhovno sodišče vodi mag. Damijan Florjančič, vrhovni sodnik svetnik.

Priznanje ni dokaz.
Confessio non est probatio.