zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Pristojnosti VSRS

Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VSRS) je najvišje pritožbeno sodišče v državi.

Je pritožbena instanca v civilnih, kazenskih, gospodarskih, upravnih ter delovnih in socialnih zadevah. V veliki večini zadev, za katere je pristojno, je sodišče tretje stopnje, kar pomeni, da obravnava predvsem tako imenovana izredna pravna sredstva. Razlogi za vložitev teh pravnih sredstev so - za razliko od rednih pritožb - omejeni na vprašanja materialnega prava in najresnejše kršitve postopka.

Poleg vsebinskega odločanja v sodnih postopkih Vrhovno sodišče odloča tudi v sporih o pristojnosti med nižjimi sodišči ter o prenosu pristojnosti na drugo sodišče v posameznih primerih, skrbi za evidenco sodne prakse.

V okviru VSRS delujejo tudi Center za informatiko, ki zagotavlja enotno tehnološko in informacijsko podporo delu vseh sodišč v državi, Finančna služba, ki pripravlja in deli proračunski denar posameznim uporabnikom in se zanj tudi pogaja, Služba za razvoj sodne uprave, Služba za odnose z javnostmi in Centralna pravosodna knjižnica.

Sodniki Vrhovnega sodišča predsedujejo Državni volilni komisiji.

So tudi predsedniki in člani naslednjih disciplinskih komisij:

  • drugostopenjske disciplinske komisije Državnega tožilstva, v postopkih zoper vrhovne državne tožilce pa tudi prvostopenjske disciplinske komisije,
  • prvostopenjske disciplinske komisije Odvetniške zbornice (predsednik in eden od članov) in drugostopenjske disciplinske komisije Odvetniške zbornice (sestavljena je iz petih sodnikov Vrhovnega sodišča),
  • prvo in drugostopenjske disciplinske komisije Notarske zbornice (enako kot pri Odvetniški zbornici).

V okviru pridobivanja podatkov v zvezi z uporabo zakona, podatkov o problemih, ki se pojavljajo pri sojenju, in drugih podatkov, pomembnih za delo sodišč, sme Vrhovno sodišče pregledati delo nižjih sodišč, predsednik Vrhovnega sodišča pa sme v tem okviru zahtevati podatke v zvezi z uporabo zakona in pregledovati spise. To pooblastilo je praviloma omejeno na zadeve, v katerih je že prišlo do dokončne odločitve.

Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o skladnosti zakonov ter podzakonskih aktov z ustavo in mednarodnim pravom, o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posameznimi akti ter podobnem. Za take zadeve je pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije.

 

Organiziranost Vrhovnega sodišča

Vrhovno sodišče RS ima šest oddelkov:

  •  Kazenski oddelek,
  •  Civilni oddelek,
  •  Gospodarski oddelek,
  •  Delovni in socialni oddelek,
  •  Upravni oddelek in
  •  Evidenčni oddelek.

Število sodnikov na Vrhovnem sodišču določa Sodni svet. Predvidenih je 43 sodniških mest. Na Vrhovnem sodišču dela tudi 12 dodeljenih sodnikov okrajnih in okrožnih sodišč (predvideno 14), ki jih na to mesto, z njihovo privolitvijo, dodeli Sodni svet. Nekateri od teh sodnikov sodelujejo pri delu senatov (vendar brez pravice do glasovanja), drugi pa na Evidenčnem oddelku, kjer se ukvarjajo večinoma z evidenco sodne prakse ter informacijsko podporo dela sodišč.

Število vsega osebja na Vrhovnem sodišču (vključno s Centrom za informatiko) je okoli 140.

 

Izvolitev sodnikov Vrhovnega sodišča

O izvolitvi sodnika Vrhovnega sodišča odloča Državni zbor na predlog Sodnega sveta. To velja tudi tedaj, kadar ne gre za povsem novo izvolitev, temveč za napredovanje sodnika z nižjega sodišča. Tudi o morebitni razrešitvi, ki je mogoča iz striktno omejenih razlogov, mora - kot pri vseh sodnikih - odločiti Državni zbor.

Predsednika Vrhovnega sodišča prav tako imenuje - ali razreši - Državni zbor, vendar na predlog ministra za pravosodje, ki mora prej pridobiti mnenji Sodnega sveta in občne seje (zbora vseh sodnikov) Vrhovnega sodišča. Imenovanje za predsednika ali razrešitev s te funkcije sicer nima nobenega vpliva na siceršnje sodniške pravice in dolžnosti imenovanega na ta najvišji položaj v tretji veji oblasti. Na enak način je urejeno tudi imenovanje oziroma razrešitev podpredsednika Vrhovnega sodišča.

Neodvisnost Vrhovnega sodišča je zavarovana na enak način kot neodvisnost vseh nižjih sodišč. Dodatno zagotovilo neodvisnosti od izvršilne oblasti (vlada oz. ministrstvo za pravosodje) predstavlja opisani postopek za imenovanje predsednika in podpredsednika sodišča. Predsednike ostalih (nižjih) sodišč sicer imenuje minister za pravosodje izmed treh kandidatov, ki mu jih predlaga Sodni svet, prav tako pa jih lahko - po predhodni pridobitvi mnenja Sodnega sveta - tudi razreši.

Neodvisnost sodnikov Vrhovnega sodišča je zavarovana na podoben način kot neodvisnost ostalih sodnikov, s pomembno izjemo, da zoper njih ni mogoče uporabiti disciplinskega ukrepa premestitve na nižje sodišče.

Šteje se, da podpisnik soglaša s podpisanim.
Subscribens consentire subscriptis censetur.