<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep Cp 2/2004

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2004:CP.2.2004
Evidenčna številka:VS07911
Datum odločbe:08.04.2004
Področje:MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
Institut:priznanje tuje sodne odločbe - sistem omejenega preiskusa tuje odločbe

Jedro

Trditev nasprotnega udeleženca, da izvršitev tuje sodbe ne bo mogoča, ker predmeta sodbe ne proizvaja več, ni pravno odločilna. Ne gre za izvršitev tuje sodne odločbe, ampak samo za njeno priznanje, za katero velja sistem omejenega preizkusa v smislu določb 94. do 107. člena ZMZPP. Ta preizkus je pokazal, da niso podane ovire za priznanje sodne odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Nasprotni udeleženec sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19.11.2003 priznalo pravno veljavnost pravnomočne in izvršljive sodbe Občinskega sodišča v Novem Sadu, opr. št. P 94/90 z dne 16.3.1993, na podlagi katere je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljici dobaviti novo osebno vozilo znamke Renault 19 TS, tip B-537, in ji povrniti pravdne stroške v znesku 2.400.000 din.

Sodišče prve stopnje je v senatu treh sodnikov zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in potrdilo prvi sklep. Nasprotnemu udeležencu je naložilo povrnitev stroškov predlagateljici v znesku 40.392 SIT.

Nasprotni udeleženec v pritožbi smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritrjuje, da se v postopku priznanja tuje sodne odločbe res ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih ZMZPP določa v 94. do 101. členu. Vendar sodišče ne bi smelo prezreti ugotovljenega dejstva, da izvršitev sodbe, kljub priznanju, po slovenski zakonodaji ne bo mogoča. Vozilo Renault TS 19 se namreč ne proizvaja več in izročitev novega vozila bi bila nemogoča. Na drugi strani je vozilo, ki ga je predlagateljica kupila in prevzela leta 1989, staro že 14 let. Ves čas ga je uporabljala, zato je vrednost vozila bistveno manjša od vrednosti novega vozila, na katero se glasi sodba. Nasprotni udeleženec ne bo pristal na menjavo starega vozila z novim, pač pa bo zahteval novo vozilo iste znamke. Ker ga predlagateljica ne more izročiti, tudi nasprotna udeleženka ne more izvršiti svoje obveznosti iz sodbe. Zato lahko sodišče ugotovi samo to, da je takšna sodba brez pravnega učinka.

V odgovoru na pritožbo predlagateljica navaja, da v postopku priznanja tuje sodne odločbe sodišče ne odloča vsebinsko o zadevi, ampak se omeji na presojo, ali so bile v postopku izdaje sodbe izpolnjene minimalne procesne predpostavke in ali so pravna stališča iz sodbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Vsi navedeni pogoji so določeni v 94. do 107. členu ZMZPP. Sicer pa nasprotna udeleženka ni izpolnila obveznosti, ko je postala sodba pravnomočna in ko bi jo lahko še izpolnila. Zato je kršila pravo in bo predlagateljica namesto prisojene stvari zahtevala odškodnino.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da se sodišče v postopku priznanja tuje sodne odločbe omeji na preizkus, ali so podani pogoji iz določb 94. do 107. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP, Ur. l. RS, št. 56/99). Pri svojem preizkusu v tem obsegu prvostopenjsko sodišče ovir za priznanje sodbe Občinskega sodišča v Novem Sadu, opr. št. P 94/90 z dne 16.3.1993 ni ugotovilo. Kar pa navaja nasprotni udeleženec v pritožbi, da je izvršitev sodbe nemogoča in da je sodba brez pravnega učinka, je v tem postopku pravno neodločilno. Ne gre namreč za izvršitev sodbe odločbe, ko bi bili dopustni razni ugovori, ampak samo za priznanje, pri katerem pa velja sistem omejenega preizkusa v zgoraj navedenem obsegu. Ker po tem preizkusu niso podane ovire za priznanje sporne sodne odločbe, je pritožbeno sodišče, ki je pristojno po petem odstavku 109. člena ZMZPP, pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

Po 110. členu ZMZPP odloči sodišče o stroških postopka po pravilih, ki bi se uporabljala v primeru, če bi o zadevi odločalo sodišče Republike Slovenije. V obravnavanem primeru bi šlo za pravila pravdnega postopka. Predlagateljica z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča, zato to šteje njene stroške kot nepotrebne (155. člen ZPP). Glede na to je bilo odločiti, da mora te stroške predlagateljica kriti sama.


Zveza:

ZMZPP člen 94 - 107.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy05MDIx