Sklep Cp 20/2008

Jedro

Kadar okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika niso izkazane, izločitvene zahteve ni mogoče utemeljevati s stališčem, da je bila grajana sodna odločitev pravno napačna. Morebitno zmotno pravno presojo ali presojo, sprejeto v postopku, v katerem so bile kršene procesne določbe, je namreč mogoče izpodbijati z rednimi, pa tudi (če so podani ustrezni pogoji) z izrednimi pravnimi sredstvi

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri Višjem sodišču v Ljubljani vložila zahtevo za izločitev treh sodnikov, ki naj bi obravnavali pritožbo tožeče stranke proti sodbi sodišča prve stopnje. Uveljavila je izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP. Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani pa je s sklepom z dne 20.10.2008 zahtevo za izločitev sodnikov (...) v skladu z določbo prvega odstavka 73. člena ZPP zavrnil.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi procesnopravno zmotne odločitve in predlaga njeno spremembo z ugoditvijo izločitveni zahtevi. Ne strinja se z razlago, po kateri bi nestrinjanje stranke z odločitvijo sodnika v isti ali drugi zadevi ne moglo biti razlog za sodnikovo izločitev, čeprav bi morda bila njegova odločitev napačna. Poudarja, da gre v obravnavanem primeru za vsebinsko isto zadevo, ki je bila obravnavana že v zemljiškoknjižnem postopku. Vpisu v zemljiško knjigo s "protipravno naravnost škandalozno ter civilizacijsko nesprejemljivo vsebino" je morala slediti tožba na ničnost pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti. Ni dvoma, da senat, za katerega tožeča stranka zahteva izločitev, ni bil dorasel svoji nalogi. Neupoštevanje odločilnih pravil postopka, ki je vsebinsko tesno povezan z obravnavano zadevo, jemlje senatu, katerega izločitev se zahteva, kompetentnost v taki meri, da so podani razlogi za izločitev v skladu s 6. točko 70. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 70. člena ZPP (točka 6) sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Pritožbeno sodišče se strinja z razlago, sprejeto v izpodbijanem sklepu, da se opisane posebne okoliščine praviloma nanašajo na zunajsodne povezave sodnika s strankami ali predmetom spora, ki so takšne, da lahko vplivajo na sodnikovo odločanje in vzbujajo dvom o nepristranskosti. Kadar navedene okoliščine niso izkazane, izločitvene zadeve ni mogoče utemeljevati s stališčem, da je grajana sodna odločitev bila pravno napačna. Morebitno zmotno pravno presojo ali presojo, sprejeto v postopku, v katerem so bile kršene procesne določbe, je namreč mogoče izpodbijati z rednimi, pa tudi (če so podani ustrezni pogoji) z izrednimi pravnimi sredstvi. Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče pritrjuje utemeljitvi zavrnitve zahteve za izločitev z razlago, da tožeča stranka v tej zadevi zahtevo za izločitev utemeljuje izključno na nestrinjanju z odločitvijo sodnikov v drugi zadevi, čeprav bi bilo sprejeto pritožbeno stališče, da gre vsebinsko za isto zadevo.

Odločitev predsednika višjega sodišča v Ljubljani (prvi odstavek 73. člena ZPP), s katero je zahteva za izločitev sodnikov zavrnjena, je torej pravno pravilna, zaradi česar je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (prvi odstavek 351. člena v zvezi z členom 366. ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep III R 10/2001
• Sodba III Ips 83/2005
• Sklep III R 11/2000