Sklep Cp 1/2002

Jedro

Če v postopku za priznanje zamudne sodbe avstrijskega sodišča ni bilo niti zatrjevano niti izkazano, da je bilo tožencu vročeno sodno pisanje s priloženimi listinami prevedeno v slovenski jezik, ni izpolnjena zahteva iz dvostranske mednarodne pogodbe in tui ne po ZMZPP, da mora imeti toženec možnost sodelovati v postopku pred avstrijskim sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se ugovoru nasprotnega udeleženca ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 02.02.2001 pod opr. št. IV R 2/99-21 pa tako spremeni, da se zavrne predlog za priznanje zamudne sodbe Deželnega sodišča za civilnopravne zadeve Graz, Republika Avstrija, z dne 16.02.1995 pod opr. št. 23 Cg 279/94z.

Obrazložitev

Deželno sodišče za civilnopravne zadeve iz Graza, Republika Avstrija, je z zamudno sodbo nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora plačati predlagatelju 299.015,37 ATS z obrestmi od 27.09.1994 dalje in 23.061,60 ATS pravdnih stroškov. V postopku za priznanje tuje sodne odločbe je v drugem odločanju sodišče prve stopnje priznalo veljavnost zamudne sodbe in ugotovilo, da ni ovir za njeno izvršljivost na območju Republike Slovenije. Ugovor nasprotnega udeleženca proti temu sklepu je zavrnilo, ker je štelo, da je bila vročitev opravljena v skladu z veljavnimi predpisi. Na mednarodni poštni povratnici je žig nasprotnega udeleženca, zato je moral biti prevzemnik pošiljke pooblaščen za sprejem pisanj. Tudi vročitev v Mariboru in ne na sedežu v Lenartu je bila pravilna, saj je splošno znano, da so v tej stavbi v središču Maribora pisarniški prostori, pa tudi iz poslovne korespondence nasprotnega udeleženca izhaja, da ta v pravnem prometu nastopa tako, kot da dejavnost opravlja na tem naslovu. Zato ni ovir za priznanje tuje sodne odločbe po določbah 94. do 103. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (UL RS, št. 56/99, v nadaljevanju ZMZPP).

Nasprotni udeleženec v pravočasni pritožbi proti temu sklepu uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in podrejeno kršitev načela vzajemnosti. V razlogih vztraja pri stališču, da vročitev ni bila v skladu s 133. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), polemizira z razlogi kasnejše odločbe avstrijskega sodišča, da je bila nadomestna vročitev pravilna, opozarja, da so določbe avstrijskega prava o možnosti nadomestne vročitve v očitnem nasprotju z našim pravom in trdi, da mu zaradi napačne vročitve ni bila dana možnost obojestranskega zaslišanja oz. kontradiktornosti, kršeno pa je bilo tudi ustavno načelo enakosti pred sodiščem. Ne strinja se z razlogi izpodbijane odločbe, kaj se nahaja v stavbi, kjer je bila opravljena vročitev. Vztraja še pri trditvi, da bi moral predlagatelj tožiti v Mariboru. Podrejeno pa na novo ugovarja, da med obema državama ni pogodbeno urejeno medsebojno priznavanje sodnih odločb.

Predlagatelj ni odgovoril na vročeno pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

V mednarodnem zasebnem pravu velja načelo primata mednarodnih pogodb nad pravili notranjega prava. To izhaja tako iz 8. člena Ustave Republike Slovenije kot iz 4. člena ZMZPP, glede same mednarodne pravne pomoči pa tudi iz določb 174. do 178. člena ZPP.

Republika Slovenija in Republika Avstrija sta način in postopek vročanja uredili z dvostransko Pogodbo o vzajemnem pravnem prometu z dne 16.12.1954 (Ur. l. FLRJ - Mednarodne pogodbe, št. 8/85 - v nadaljevanju Pogodba), ki sta jo sicer sklenili takratna FLRJ in Republika Avstrija, vendar sta Republika Slovenija in Republika Avstrija pravno nasledstvo notificirali s Sporazumom o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko-avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo ter Sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Zvezno vlado Republike Avstrije o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko-avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo z dne 16.10.1992 ( Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe št. 4/93).

V 7. in 8. členu Pogodbe sta se Republika Slovenija in Republika Avstrija zavezali, da bosta vročali pisanja in nudili siceršnjo pravno pomoč v pravdnih in nepravdnih zadevah na podlagi zaprosil ustreznih ministrstev, pisanja, ki se vročajo, pa morajo biti sestavljena v jeziku zaprošenega sodišča ali pa jim mora biti priložen prevod v ta jezik (prvi odstavek 14. člena Pogodbe). Če pisanje ni sestavljeno v jeziku zaprošenega sodišča, niti mu ni priložen prevod v ta jezik, opravi sodišče vročitev samo, če bo naslovnik pripravljen sprejeti pisanje (drugi odstavek 14. člena Pogodbe).

V Pogodbi ni urejeno vprašanje medsebojnega priznavanja in izvršitve sodnih odločb obeh držav. Zato je treba pogoje in postopek za priznavanje in izvršitev avstrijskih sodnih odločb presojati po določbah 94. do 111. člena ZMZPP. Tako je v 96. členu določeno, da sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če na ugovor prizadete osebe ugotovi, da ta zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku. Šteje se, da prizadeta stranka ni mogla sodelovati v postopku zlasti, če ji vabilo, tožba ali sklep, na podlagi katerega se je začel postopek, niso bili osebno vročeni oz. osebna vročitev ni bila niti poskušana, razen če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji.

Povzete določbe Pogodbe in ZMZPP predstavljajo pravno podlago za odločanje v tej nepravdni zadevi. Dejanska podlaga pa je v ugotovitvi prvega sodišča, da je bila tožba s pozivom na vložitev odgovora na tožbo nasprotnemu udeležencu vročena po pošti z mednarodno povratnico. Vprašanje, ali je bila taka vročitev skladna z navedeno pravno podlago, je stvar materialnopravne presoje. Pri presoji o utemeljenosti predloga za priznanje tuje sodne odločbe pa je enake narave tudi sklep, ali je bila pri ugotovljenem načinu vročitve nasprotnemu udeležencu dana možnost sodelovati v postopku. Ker vročitev po pošti z mednarodno povratnico ni način vročanja, kot je določen v Pogodbi, ni mogoče trditi, da je šlo za vročitev, ki je skladna z dogovorjenim načinom vročanja, torej vročanjem preko zaprošenega sodišča ali po diplomatski poti. Zahteva iz prvega odstavka 14. člena Pogodbe, da morajo biti zaprosila sestavljena v jeziku zaprošenega sodišča ali pa jim mora biti priložen prevod v ta jezik, in določba drugega odstavka istega člena, da lahko sodišče vročitev pisanja, ki ne ustreza tej zahtevi, opravi samo, če naslovnik v to privoli, zasledujeta cilj, da vsaka država pogodbenica zagotovi naslovniku v svoji državi pri vročanju sodnih pisanj druge države enako pravno varstvo pravic v postopku pred sodiščem. Gre za eno od temeljnih človekovih pravic, ki je tudi ustavnopravno varovana v 22. členu Ustave Republike Slovenije. Kot temeljna človekova pravica se je odrazila tudi v 14. členu Pogodbe.

Povedano je že bilo, da vročitev sodnega pisanja avstrijskega sodišča po mednarodni pošti ni v Pogodbi dogovorjen način vročanja. Kljub temu predlagatelj ni v predlogu (ali vsaj ob ugovoru nasprotnega udeleženca o nepravilni vročitvi) niti zatrjeval, da je bilo vseeno zadoščeno zahtevi Pogodbe za prevod sodnega pisanja in priloženih listin v slovenski jezik, in s tem tudi zahtevi, da je bila stranki dana polna možnost sodelovanja v postopku. Tudi iz listin v spisu ne izhaja, da je bil nasprotnemu udeležencu vročen prevod sodnega pisanja, tožbe in poziva na vložitev odgovora na tožbo. Zato ni mogoče šteti, da je bil izpolnjen za priznanje tuje sodne odločbe zahtevani pogoj, da je imela oseba, proti kateri je bila izdana tuja sodna odločba, možnost sodelovati v postopku.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 4. točke 358. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 111. členom ZMZPP odločilo kot v izreku tega sklepa.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sklep Cp 6/2001
• Sklep III R 34/2001
• Sklep Cp 4/2002