Sodba II Ips 419/92

Jedro

Pogodbeni prenos objektivne odškodninske odgovornosti napram oškodovancu nima pravnega učinka.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da sta za tožnici za nastalo škodo nerazdelno odgovorni toženi stranki Komunalno podjetje in Rekreacijski center in s tem vsebinsko zavrnilo tožbeni zahtevek proti toženima strankama občini in podjetju A.

Pritožbi centra je pritožbeno sodišče ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša nanj, tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek proti njemu v celoti zavrnilo. Pritožbi tožeče stranke in tožene stranke Komunalnega podjetja pa je zavrnilo kot neutemeljeni in sodbo sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša na toženo stranko Komunalno podjetje potrdilo.

Proti takšni sodbi vlaga revizijo tožena stranka Komunalno podjetje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in revizijskemu sodišču predlaga, naj jo skupaj s sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje. Toženka Komunalno podjetje bi po izpodbijani sodbi edina odgovarjala za tožnici nastalo škodo kot upravljalec žičnice ob škodnem dogodku. Meni, da je tako stališče v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso. Svoje pravice, obveznosti in odgovornosti je namreč tožena stranka prenesla na občino, kot je razvidno iz besedila samoupravnega sporazuma. Občina tega dejstva ne zanika. Za Komunalno podjetje ni odločilno, komu je Občina prepustila žičnice v upravljanje. Z izročitvijo žičnic v upravljanje je Komulano podjetje preneslo na prevzemnika občino tudi vse svoje obveznosti in dokumentacijo, ki se nanaša na škodni dogodek. Občina je izrečno prevzela odgovornost za škodo , ki je nastala tožeči stranki.

Ostale tožene stranke na revizijo niso odgovorile, nanjo ni odgovorila tožeča stranka, medtem ko se Javni tožilec Republike Slovenije o njej ni izjavil (3. odst. 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

V reviziji ni navedeno, kakšno bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi zagrešilo sodišče druge stopnje. V okviru uradnega preizkusa v smeri bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (386. člen ZPP) pa je revizijsko sodišče ugotovilo, da bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Obe sodišči pa sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Iz ugotovljenih dejstev dejanske podlage sledi, da je dne 6.7.1999, ko 8 se je tožnica ob obratovanju žičnice poškodovala, z žičnico upravljala in z njo obratovala tožena stranka Komunalno podjetje. Nižji sodišči sta na tej podlagi ugotovili objektivno odgovornost te tožene stranke tako po določbah zakona o varnosti na žičnicah in vlečnicah (Uradni list RS, št. 17/81 in 29/86) kot tudi po določbi 174. člena zakona o obligacijskih razmerjih o odgovornosti za škodo od nevarne stvari ne glede na krivdo. Pravna opredelitev odgovornosti tožene stranke Komunalnega podjetja po slednji določbi zadostuje, saj se za imetnika nevarne stvari šteje tudi družbena pravna oseba, ki ima pravico razpolaganja oziroma kateri je stvar dana v uporabo. Če pa gre za opredelitev škode od nevarne dejavnosti, zanjo odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja. Ni dvoma, da tožena stranka Komunalno podjetje odgovarja po teh načelih kot imetnik nevarne stvari v času škodnega dogodka in v odnosu do tožnice kot oškodovanke v vsakem slučaju in ne glede na kasnejši prenos odgovornosti te tožene stranke na Občino. V tem pogledu so razlogi sodb sodišč prve in druge stopnje pravilni. Pogodbeni prenos objektivne odškodninske odgovornosti (za to je v tem primeru glede na samoupravni sporazum z dne 26.9.1989 šlo) napram oškodovancu (tožnici) nima pravnega učinka. To pomeni, da lahko povračilo škode uveljavlja neposredno od upravljalca z nevarno stvarjo v času škodnega dogodka, čeprav je ta kasneje svojo odgovornost pogodbeno prenesel na drugega. Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 556/92
• VSL sodba II Cp 1210/2004
• VSK sodba I Cp 1184/2000