Sodba IV Ips 36/2009IV Ips 67/2009IV Ips 68/2009IV Ips 69/2009IV Ips 70/2009

Jedro

Če je obdolženec začasno duševno zbolel ali je pri njem nastala začasna duševna motnja, zakon predvideva prekinitev postopka o prekršku.

Izrek

Zahtevam za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana odločba o prekršku ter plačilni nalogi razveljavijo ter se zadeve vrnejo v ponovno odločanje prekrškovnemu organu.

Obrazložitev

A.

1. Prekrškovni organ Policijska postaja Sevnica je A.P. dne 9.1.2009 izdalodločbo o prekršku zaradi prekrška po 6. točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1), dne 6.1.2009 plačilni nalog zaradi prekrška po prvem odstavku 23. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1), dne 12.10.2008 plačilni nalog zaradi prekrška po prvem odstavku 23. člena ZJRM-1, dne 21.12.2008 plačilni nalog zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 in dne 25.11.2008 plačilni nalog zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1. Odločba o prekršku in plačilni nalogi so postali pravnomočni, saj zahteva za sodno varstvo in ugovori niso bili vloženi.

2. Zoper zgoraj navedene pravnomočne odločbo o prekršku in plačilne naloge je vrhovni državni tožilec dr. Z.F. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve 124. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi z drugim odstavkom 58. člena ZP-1, saj bi moral prekrškovni organ zaradi suma duševne motnje pri storilcu postopek prekiniti in s postopki nadaljevati, ko bi prenehali razlogi za prekinitev. Prekršene so bile tudi določbe četrtega odstavka 57.a člena in 59. člena ZP-1 v povezavi s pravico do obrambe ter do sodnega varstva in pravnega sredstva, saj ni bilo upoštevano, da je bil nesposoben učinkovite obrambe. Predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi izpodbijano odločbo o prekršku in vse štiri plačilna naloge in vrne zadevo v ponovno odločanje prekrškovnemu organu.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 171. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku poslalo storilcu.

B.

4. Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je bil storilec spoznan za odgovornega petih prekrškov, in sicer dveh prekrškov po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, dveh prekrškov po prvem odstavku 23. člena ZJRM-1 in enega prekrška po prvem odstavku 81. člena ZOro-1. Vsi prekrški so bili storjeni v obdobju med 12.10.2008 in 6.1.2009. Iz dopisa Psihiatrične bolnišnice A. izhaja, da je bil storilec dne 28.1.2009 hospitaliziran zaradi hude duševne bolezni psihotičnih razsežnosti, že pred tem pa je bil večkrat zdravljen na Psihiatrični kliniki B. Pod vplivom bolezni je bil agresiven in nevodljiv. Glede na navedeno je podan dvom v prištevnost in s tem prekrškovno odgovornost storilca v času, ko so bili storjeni posamezni prekrški. Zahteva še navaja, da je dvomljivo, ali je bil storilec procesno sposoben sodelovati v postopku o prekršku in po vročitvi odločbe in plačilnih nalogov ugovarjati oziroma zahtevati sodno varstvo. Podana je kršitev 124. člena v zvezi s členom 58 ZP-1, saj bi moral prekrškovni organ zaradi suma duševne motnje pri storilcu s sklepom prekiniti postopke o prekršku in z njimi nadaljevati, ko bi prenehali razlogi, ki so povzročili prekinitev.

5. Glede na dopis Psihiatrične bolnišnice A., iz katerega izhaja, da je bil storilec dne 28.1.2009 hospitaliziran zaradi duševne motnje psihotičnih razsežnosti, ki naj bi se začele že oktobra leta 2008, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je podan precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, saj je podana visoka stopnja verjetnosti, da je bil storilec v času storjenih prekrškov in vodenih postopkov pod vplivom duševne bolezni, zaradi česar ni bil sposoben nastopati v procesu kot aktivni subjekt. Uresničevanje pravic iz 22. (enako varstvo pravic), 23. (pravica do sodnega varstva) in 25. člena (pravica do pravnega sredstva) Ustave RS terja procesno sposobnega subjekta, ki razume procesni položaj in je tudi sposoben aktivno ravnati v smeri zaščite svojih pravic, kar za posameznika, ki je duševno bolan, ni mogoče trditi. Zakon zato predvideva prekinitev postopka, če je obdolženec začasno duševno zbolel ali je pri njem nastala začasna duševna motnja (prvi odstavek 124. člena ZP-1).

6. Ker je podan dvom v resničnost odločilnih dejstev, je Vrhovno sodišče na podlagi 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano odločbo in plačilne naloge razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prekrškovnemu organu.

Datum zadnje spremembe:

14.06.2016

Podobni dokumenti:

• Sodba IV Ips 98/2009 (IV Ips 61/2010, IV Ips 62/2010, IV Ips 63/2010, IV Ips 64/2010, IV Ips 65/2010, IV Ips 66/2010, IV Ips 67/2010, IV Ips 68/2010, IV Ips 69/2010, IV Ips 70/2010)
• VSL sklep II Cp 3952/2010
• VSL sklep I Cp 74/2011