<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep II Cp 3/92

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:1993:II.CP.3.92
Evidenčna številka:VS00060
Datum odločbe:27.01.1993
Področje:MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
Institut:priznanje tuje sodne odločbe

Jedro

Priznanje tuje sodne odločbe o razvezi zakonske zveze in dodelitve otrok (tuje sodišče - sodišče ZDA).

Ker je imel udeleženec prebivališče v ZDA ni podana izključna pristojnost domačega sodišča. S tem, da je poslal udeleženec tujemu sodišču pismen odgovor, se je spustil v obravnavanje pred sodiščem v tujini. Potrdilo o stalnem prebivališču še ne dokazuje dejanskega prebivanja.

Ker je bil postopek pred tujim sodiščem začet prej kot pred domačim sodiščem in ker je bila pravnomočna odločba izdana le pred tujim sodiščem, za priznanje tuje sodne odločbe ni ovir.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priznalo pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Denverju, s katero je bila razvezana zakonska zveza, ki sta jo udeleženca sklenila dne 31.5.1986 v Ljubljani, mladoletni sin udeležencev, pa dodeljen v varstvo in vzgojo materi. Kar je zahtevala predlagateljica več in drugače, je sodišče zavrnilo.

Proti delu sklepa sodišča prve stopnje v katerem je bilo predlogu ugodeno, je vložil pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Sklep sodišča prve stopnje je v izpodbijanem delu napačen iz razlogov, ki jih je nasprotni udeleženec navedel že v pritožbi, ki je bila vložena proti sklepu opr. št. ... in kateri je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče ugodilo. Sicer pa sodišča prve stopnje tudi v ponovljenem postopku ni upoštevalo, da je imel nasprotni udeleženec prebivališče v Sloveniji in ne v ZDA. Iz potrdila, ki se pritožbi prilaga izhaja, da nasprotni udeleženec od 13.11.1987 stalno prebiva v Ljubljani in da je bil v ZDA le na študijskem izpopolnjevanju. Ker je nasprotni udeleženec slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji, je bilo za odločanje o razvezi zakonske zveze izključno pristojno slovensko sodišče. Tudi otrok udeležencev je slovenski državljan. Z začasno odredbo je sodišče v Ljubljani odločilo, da se otrok udeležencev do pravnomočnosti razvezne pravde, dodeli v varstvo in vzgojo očetu. Predlagateljica je otroka kljub temu odpeljala v ZDA. Tako njeno ravnanje je protipravno. Trditev sodišča prve stopnje, da pri sodišču v Ljubljani pred končanjem postopka v ZDA ni bila vložena razvezna tožba, pa ni točna, saj je bila tožba pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enoti v Ljubljani, vložena že 15.10.1990. Netočna je tudi trditev, da je imel nasprotni udeleženec možnost sodelovanja v postopku pred sodiščem v ZDA. Za to, da je pred ameriškim sodiščem v teku razvezni postopek, je zvedel od svojih staršev. Z vlogo, ki jo je poslal ameriškemu sodišču, je le ugovarjal, da za odločanje o razvezi zakonske zveze ni pristojno ameriško sodišče. To opozorilo pa se ne more šteti za spustitev v obravnavanje glavne stvari, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Potrdila o izvršljivosti odločbe ameriškega sodišča predlagateljica sploh ni predložila, potrdilo o pravnomočnosti tuje sodne odločbe pa je vprašljivo, saj je prejel nasprotni udeleženec vabilo za obravnavo pred tujim sodiščem za dne 15.1.1991, tuja sodna odločba, katere priznanje se predlaga, pa naj bi postala pravnomočna že 19.11.1990. Pritožbi naj se zato ugodi, sklep sodišča prve stopnje pa tako spremeni, da se predlog v celoti zavrne. Podrejeno naj se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavo in odločanje.

Predlagateljica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Uporaba določb ZPP (zakona o pravdnem postopku - Ur.list SFRJ št. 4/77-27/90) in ZUKZ (zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih - Ur.list SFRJ št. 43/82, p. 72/82) v tej odločbi temelji na 1. odstavku 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I), v povezavi s 1. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 33/91-I).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nobeden od uveljavljenih pritožbenih ugovorov ni utemeljen ter da sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 365. člena ZPP, v povezavi s 37. členom zakona o nepravdnem postopku, Ur. list SRS, št. 30/86, p. 20/88 - v nadaljevanju ZNP).

Pritožbeni predlog, da naj se pritožbene trditve iz prej vloženih pritožb, o katerih je bilo že odločeno, štejejo za sestavni del pritožbe, ne more biti upošteven. ZPP namreč določa, da sodišče druge stopnje preizkusi odločitev sodišča prve stopnje le v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi (2. odstavek 365. člena ZPP). V skladu s to določbo ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo le glede ugovorov, ki jih nasprotni udeleženec v pritožbi uveljavlja, po uradni dolžnosti pa še glede morebitnega obstoja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava.

S pritožbeno trditvijo, da je imel nasprotni udeleženec ves čas stalno prebivališče v Ljubljani, zaradi česar je podana (ob dejstvu, da je slovenski državljan), izključna pristojnost slovenskega sodišča (2. odstavek 61. člena ZUKZ), pritožba izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel nasprotni udeleženec prebivališče v ZDA. Da ugotovitev sodišča prve stopnje o prebivališču nasprotnega udeleženca ni točna, dokazuje s pritožbi priloženim potrdilom o stalnem prebivališču iz katerega izhaja, da ima stalno prebivališče v Ljubljani že od 13.11.1987. Po mnenju pritožbenega sodišča pa pritožbi priloženo potrdilo dejstva, da je nasprotni udeleženec res imel prebivališče v Ljubljani, ne dokazuje. Dokazuje le, da je bil od 13.01.1987 na naslovu Gotska 1, Ljubljana stalno prijavljen. Stalna prijava na določenem naslovu pa še ne pomeni tudi dejanskega prebivanja. Vprašanje, kje je imel nasprotni udeleženec prebivališče, je v tej nepravdni zadevi odločilno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ga je imel v ZDA. V okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo, da glede v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljenega dejstva o prebivališču nasprotnega udeleženca v ZDA in vsebino listin, ki jih je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju tega pravnoodločilnega dejstva tekom postopka ocenilo, ne obstaja nikakršno nasprotje. Zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP ni podana.

Dejstvi, da je nasprotni udeleženec otroka odpeljal iz ZDA v Slovenijo, predlagateljica pa kasneje iz Slovenije nazaj v ZDA, kjer otrok sedaj živi, za odločanje v tej nepravdni zadevi nista odločilni. Zato pritožbeno sodišče na te pritožbene trditve ne odgovarja (1. odstavek 375. člena ZPP).

Trditev sodišča prve stopnje, da se postopek pred sodiščem v Ljubljani ni začel pred končanjem postopka v ZDA sicer ni točna, vendar pa na zakonitost izpodbijanega sklepa ni vplivala. Razvezni postopek se je namreč pred sodiščem v Ljubljani začel dne 15.10.1990 z vložitvijo tožbe (185. člen ZPP). Ob vložitvi te tožbe pa je bil razvezni postopek v ZDA že v teku, saj je bila tožba pred ameriškim sodiščem vložena v mesecu februarju leta 1990. V trenutku, ko je bila tožba na razvezo zakonske zveze vložena pri sodišču v Republiki Sloveniji, postopek pred tujim sodiščem še ni bil pravnomočno končan, vendar pa to ni odločilno. Ker se je postopek pred domačim sodiščem začel kasneje kot postopek pred tujim sodiščem, za priznanje tuje sodne odločbe, ki je postala tudi že pravnomočna (odločba domačega sodišča o glavni stvari pa sploh še ni bila izdana), ni ovir. S priznanjem tuje sodne odločbe bi bilo namreč potrebno počakati le v primeru, če bi bila v isti zadevi prej začeta pravda pred domačim sodiščem (2. odstavek 90. člena ZUKZ). Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

Pritožbeni trditvi, da nasprotni udeleženec v postopku pred tujim sodiščem ni imel možnosti sodelovanja in da je v odgovoru, ki ga je poslal tujemu sodišču zatrjeval le, da sodišče v Denverju ni pristojno za odločanje, tudi nista sprejemljivi. V odgovoru, ki ga je poslal tujemu sodišču, je namreč nasprotni udeleženec, poleg ugovora nepristojnosti tujega sodišča, navedel še vrsto drugih ugovorov, ki so se nanašali tako na razvezo zakonske zveze kot tudi na dodelitev otroka v vzgojo in varstvo in delitev premoženja. Ta odgovor, ki obsega kar osem tipkanih strani, je sodišče prve stopnje zato utemeljeno opredelilo kot "spustitev v obravnavanje glavni stvari v postopku na prvi stopnji" in pravno pravilno (2. odstavek 88. člena ZUKZ) zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca o nemožnosti sodelovanja v postopku pred tujim sodiščem.

Po določbi 87. člena ZUKZ je pogoj za priznanje tuje odločbe tudi potrdilo tujega sodišča, da je odločba pravnomočna po pravu države, v kateri je bila izdana. Predlagateljica je to storila. Nobene podlage ni, da bi še sodišče, ki odloča o priznanju, preverjalo pri tujem sodišču, ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti pravilno izdano. Tako preverjanje bi pomenilo izraz nezaupanja v javno listino tujega sodišča, ki je pristojno za potrditev pravnomočnosti. Tako nezaupanje je v odnosu do sodišča druge države nedopustno, predvsem pa ni zanj v določbah ZUKZ nobene podlage. Le pri pristojnem tujem sodišču, ki je potrdilo o pravnomočnosti izdalo, lahko nasprotni udeleženec pravilnost tega potrdila sam izpodbija. Dokler naše sodišče s tem potrdilom razpolaga, ga mora upoštevati.

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu le v tistem delu, v katerem se je zahtevalo priznanje tuje sodne odločbe. V delu, kjer se je zahtevalo tudi priznanje izvršljivosti, je predlog zavrnilo. Za priznanje tuje sodne odločbe zadošča že predložitev potrdila tujega organa, da je odločba postala pravnomočna (87. člen ZUKZ). Ker je bil predlog v delu, v katerem se je zahtevalo priznanje izvršljivosti zavrnjen, nasprotni udeleženec nautemeljeno zatrjuje, da zaradi nepredložitve potrdila o izvršljivosti pogoji za priznanje tuje sodne odločbe niso bili izpolnjeni. Sicer pa nasprotni udeleženec za izpodbijanje sklepa sodišča prve stopnje v delu, v katerem je bil predlog zavrnjen, tudi nima pravnega interesa.

Iz navedenih razlogov je pritožba nasprotnega udeleženca v celoti neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato na podlagi 368. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo.


Zveza:

ZUKZ člen 61, 61/2, 87, 90, 90/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy02MA==