Sklep II Ips 378/92

Jedro

Pravni interes je procesna predpostavka tudi za dopustnost zahteve za varstvo zakonitosti. Kaže se v zaščiti javnega interesa, pa tudi strankinega subjektivnega interesa, vendar skozi sito varovanja javnega reda in usklajevanja sodne prakse.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo predlagano izvršbo in odmerilo upnikove stroške na 840,00 SIT.

Proti sklepu o stroških se je pritožil upnik. Sodišče druge stopnje je njegovi pritožbi delno ugodilo in sklep o stroških spremenilo tako, da je stroške upnika odmerilo na 2.520,00 SIT, v preostalem delu pa upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper sklep sodišča druge stopnje v odločitvi o spremembi sklepa sodišča prve stopnje vlaga Javni tožilec Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava in sicer 5.odstavka 32.člena ZIP in 151. in 155.člena ZPP v zvezi s 14.členom ZIP, vse v zvezi s 1.točko tarifne št. 23 v zvezi z 2.g točko tarifne št. 14 Tarife o odvetniških storitvah in 2.odstavka 12.člena Zakona o sodnih taksah. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da upnikovo pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Tudi pri odločitvi o upnikovi zahtevi, da mu dolžnik povrne potrebne stroške izvršilnega postopka, mora sodišče glede stroškov odvetniškega zastopanja uporabiti Tarifo o odvetniških storitvah (2.odstavek 151.člena v zvezi z 2.odstavkom 155.člena ZPP) in priznati tiste izdatke, ki so nastali med postopkom ali zaradi postopka in ki so bili potrebni za izvršbo. Po citiranih določbah Tarife o odvetniških storitvah je bil upnik upravičen do povračila stroškov za nagrado odvetniku za sestavo predloga v višini 50 % postavke iz 2.g točke tarifne št. 14, t.j. 30 točk in ne 50 točk, kot je upniku priznalo sodišče druge stopnje. Po določbi 2.odstavka 12.člena Zakona o sodnih taksah pa je v postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka veljala taksna oprostitev. Zato takse za predlog za izvršbo in za sklep o izvršbi po cit. določbi upnik ni bil dolžan plačati in po podatkih v spisu takse, ki jo je sodišče druge stopnje odmerilo na 1.200,00 SIT, tudi ni plačal in zato ne gre za potrebne izvršilne stroške, ki so nastali med ali zaradi izvršilnega postopka.

Pravdni stranki se o vročeni zahtevi za varstvo zakonitosti (2.odstavek 408.člena v zvezi s 390.členom ZPP) nista izjavili.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dopustna.

V tej odločbi so upoštevane določbe ZPP (Zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ št. 4/77-27/90) in ZIP (Zakona o izvršilnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 20/78-27/90) v skladu z določbo 1.odstavka 4.člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I) in določbe novele ZPP (Uradni list RS št. 55/92). Procesna predpostavka dopustnosti vsakega (rednega ali izrednega) pravnega sredstva je pravni interes oz. pravovarstvena potreba, na kar sodišče pazi po uradni dolžnosti (3.odstavek 358.člena v zvezi s 399.členom in 2.odstavkom 408.člena ZPP). Znani teoretiki s področja civilnega procesnega prava so si enotni, da je zahteva za varstvo zakonitosti specifično izredno pravno sredstvo, katerega namen je, da v javnem interesu pripomore k odpravljanju nezakonitosti, če je do tega prišlo z nezakonito pravnomočno sodno odločbo, in da se tako zmanjšuje možnost obstoja odločb, ki bi s svojo vsebino bile v nasprotju z osnovnimi načeli pravnega reda. Zato je zaščita strankinih subjektivnih interesov le posreden in podreden namen tega pravnega sredstva. Gre sicer za koristi pravdne stranke, vendar skozi sito varovanja pravnega reda in usklajevanja sodne prakse (prim. teoretike: Juhart, Ude, Wedam-Lukič, Komentar zakona o pravdnem postopku, Časopisni zavod Uradni list, Ljubljana, 1974 str. 480; Ude, Civilni pravdni postopek, Pravna fakulteta, Ljubljana, 1980, str. 293; Triva, Belajac, Dika, Novo parnično procesno pravo, Informator, Zagreb 1977, str. 142; Triva, GraĐansko parnično procesno pravo, Narodne novine, Zagreb, 1978, str. 585).

V konkretnem primeru vlaga Javni tožilec Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti, ker je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo 32.člen ZIP v zvezi s 155. in 151.členom ZPP in 1.točko tar. št. 23 v zvezi z 2.g točko tar. št. 14 Tarife o odvetniških storitvah (Uradni list RS, št. 10/91-I in 22/91-I) in z 2.odstavkom 12.člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS št. 1/90, 14/91-I). Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi, opr. št. 2I 1181/91, z dne 10.12.1991 dovolilo predlagano izvršbo in odmerilo stroške za sestavo predloga (30 točk) in za poročilo stranki (5 točk) oz. skupaj 840,00 SIT (upoštevaje vrednost točke 24,00 SIT). Sodišče druge stopnje je sklep o stroških spremenilo tako, da je priznalo upniku tudi takso za predlog in sklep (1.200,00 SIT), za sestavo predloga pa 50 točk in poročilo stranki 5 točk ali skupno 2.520,00 SIT.

Kar zadeva v zahtevi za varstvo zakonitosti napadano zmotno uporabo materialnega prava glede odmere sodne takse, je potrebno poudariti, da z nastalo spremembo na drugi stopnji (ne da bi se spuščali v presojo pravilnosti spremembe), za dolžnika v končni posledici ni nastalo prikrajšanje. Tudi ob upoštevanju pravice upnika do taksne oprostitve (2.točka 12.člena ZST) - ki se ji upnik lahko odpove, in se ji je po pritožbenem stališču očitno v konkretni zadevi odpovedal - bi dolžnik, glede na upnikov uspeh v postopku ne mogel izogniti se dolžnosti plačila sodnih taks (1.odstavek 17.člena ZST). Tako se v tem delu izkaže, da ni podan pravni interes nobene od strank in tudi ne javnega tožilca za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

Ostane še odgovor na očitano zmotno odmero povračila stroškov, ki se nanašajo na stroške zastopanja. Sodišče prve stopnje je odmerilo te stroške na 840,00 SIT (35 točk x 24,00 SIT). Sodišče druge stopnje je priznalo upniku še 20 točk (x 24,00 SIT je 480,00 SIT). Ob dejstvu, da javni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti ne zatrjuje razen zmotne uporabe 2.g točke tar. št. 14 Tarife o odvetniških storitvah nobene dodatne dimenzije zmotne uporabe materialnega prava ali neenotne sodne prakse v zvezi z odmero v enakih zadevah, se dejstvo zatrjevanih preveč odmerjenih 20 točk (480,00 SIT) izkaže za takšno zatrjevano kršitev, ki ne vzdrži že obrazloženega kriterija potrebnega pravnega interesa, ki ga mora imeti vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti.

Glede na povedano je bilo potrebno zahtevo za varstvo zakonitosti zavreči kot nedopustno (408.člen v zvezi s 392.členom ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep I Ips 42/2009
• Sklep I Ips 364/2004
• Sklep I Ips 62/2005