<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

sodba II Ips 639/92

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:1993:II.IPS.639.92
Evidenčna številka:VS00005
Datum odločbe:13.01.1993
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:znižanje preživnine za otroka - spremenjene okoliščine

Jedro

Nezaposlenost ob siceršnji očetovi sposobnosti za delo in povečanimi otrokovimi potrebami ne pomeni take spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevala znižanje preživnine.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je med drugim zavrnilo tožnikov zahtevek na znižanje preživnine od 2.191,80 SIT mesečno za vsako ml. toženko na 500,00 SIT, vse od 1.3.1992 dalje ter ga obsodilo na plačilo pravdnih stroškov.

Tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, ter obe sodbi spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oz. podrejeno, da obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V tej zadevi ni odločilnega pomena, da so se tudi na strani tožene stranke potrebe povečale, saj jih tožnik ne more kriti iz objektivnih razlogov t.j. ker je ostal brez dela. Sodišče ni upoštevalo družinske zakonodaje, ki določa, da so starši dolžni prispevati za preživljanje otrok v skladu s svojimi možnostmi. Tožnik pa sedaj nima možnosti za preživljanje toženk in sodišče bi moralo preživnino znižati vsaj dokler se tožnik ne zaposli. Pravno zgrešeno je stališče sodišča druge stopnje, da zadostuje za tožnikovo obveznost dejstvo, da je za delo sposoben, pa četudi ni zaposlen. Sposobnost za delo ne pomeni, da ima zavezanec tudi sredstva. Sodišče druge stopnje ni upoštevalo pomembne okoliščine, da ima tožnik novega otroka v drugi zakonski zvezi in da ga trenutno živi žena. Odločitev obeh sodišč ne upošteva pravno odločilnih okoliščin, saj je v nasprotju z določilom 79. in 132.člena ZZZDR.

Na vročeno revizijo (390.člen ZPP) tožena stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je upoštevalo določbe ZPP (Zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ št. 4/77-27/90) v skladu z določbo 1.odstavka 4.člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I) in novele ZPP (Uradni list RS št. 55/92). V tej sodbi so upoštevane še določbe ZZZDR (Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prečiščeno besedilo v Uradnem listu SRS št. 14/89).

Po uradni dolžnosti upoštevne (386.člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.točke 2.odstavka 354.člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka so upoštevne le, če jih revident izrečno uveljavlja. Tožnik ne uveljavlja nobene. Pač pa revident zatrjuje, da je podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Strinja se, da sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili vsa odločilna dejstva, vendar zmotno uporabili 79. in 132.člen ZZZDR.

Tako najprej očita, da po cit. določbah ZZZDR ni pomembno dejstvo, da so se potrebe mladoletnih toženk povečale. Pri tem revident spregleda, da ravno določili 79. in 5.odstavka 132.člena ZZZDR narekujeta sodišču, da pri odločanju o zahtevku (na znižanje ali zvišanje), ugotavlja spremenjene okoliščine, ki so nastopile po zadnjem dogovoru ali pravnomočni odločbi o preživnini. Čeprav se pravdni postopek začne le na predlog (tožbo) prizadetega (5. odstavek 132. člena ZZZDR), to ne pomeni, da sodišče ugotavlja le spremenjene okoliščine na njegovi strani, ampak mora ugotoviti okoliščine na obeh straneh. Ta dolžnost izhaja ravno iz citiranih določil, saj če bi bila pravilna razlaga 5. odstavka 132. člena ZZZDR taka, kot jo ponuja tožnik, bi moralo v določbi med dr. pisati, da sodišče ugotavlja spremenjene okoliščine na strani prizadetega. Seveda je tudi potrebno pripomniti, da bi tožnikova razlaga ZZZDR pomenila tudi neenakopraven položaj nasprotne stranke.

Nadalje revident graja stališče sodišča druge stopnje, ko je določila ZZZDR razlagalo tako, da mora tožnik, ki je za delo sposoben čeprav brez zaposlitve, še naprej prispevati za preživljanje svojih otrok. Dejanske okoliščine obravnavanega primera, ki so bile ugotovljene na prvih dveh stopnjah, in ki so podlaga preizkusa pravilne uporabe materialnega prava (3.odstavek 385.člena ZPP) na revizijski stopnji, med drugim so, da je tožnik sam zakrivil, da je brez zaposlitve, saj je v podjetju ponarejal lističe za malico. Pa tudi ne glede na ugotovljeno okoliščino, ki jo je sodišče pravilno štelo tožniku v breme, je potrebno ugotoviti, da je sodišče druge stopnje pravilno razlagalo cit. določbe ZZZDR tako, da sama izguba redne zaposlitve, ob ugotovljeni roditeljevi sposobnosti za delo, ne pomeni spremenjene okoliščine, ki bi avtomatično opravičevala znižanje preživnine. Starši so namreč dolžni storiti vse, kar je v njihovi moči, da otroka preživijo. Kar pa revident navaja v zvezi z neizvršljivostjo naložene preživninske obveznosti, ker ni zaposlen, pa na samo odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka ne more vplivati.

Nadalje revident trdi, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo odločujočega dejstva, da ima še četrtega otroka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, kar je tudi sprejelo sodišče druge stopnje, da je pri dogovornem znižanju preživnine dne 30.5.1990, tožnik že imel četrtega otroka. Zato sta sodišči pravilno sodili, da ta okoliščina ne pomeni spremenjene okoliščine v primerjavi z zadnjim dogovorom, saj je le-ta odločilen, ne pa okoliščine ob razvezi (5.odstavek 132.člena ZZZDR). Trdi še, da sodišče ni upoštevalo, da ga preživlja žena. Obe sodišči sta ugotovili in upoštevali dejstvo, da je tožnik brez zaposlitve. V tem obsegu gre tudi za odločilno dejstvo. Kar pa zadeva revizijsko trditev, kdo ga preživlja, pa ob ugotovljenih dejstvih ni odločujoče in na uporabo materialnega prava ne vpliva. Kot samo dejstvo pa tudi ne more biti predmet obravnave na revizijski stopnji (3.odstavek 385.člena ZPP).

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393.člen ZPP).


Zveza:

ZZZDR člen 132, 132/5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy01