<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba III Ips 57/2006

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2007:III.IPS.57.2006
Evidenčna številka:VS41104
Datum odločbe:03.09.2007
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:pogodba o posredovanju - določitev plačila posredniku

Jedro

Določba 2. odstavka 822. člena ZOR, da sodišče samo določi višino plačila posredniku, je uporabna le za primere, če plačilo sploh ni dogovorjeno. V obravnavanem primeru pa je bilo plačilo dogovorjeno v višini 4 % od pričakovane realizacije prometa in se je izplačevalo ob posameznih izstavitvah računov za izvoženo blago. Ker pa tožeča stranka ni izkazala potrebnih elementov za izračun le-tega, je tožbeni zahtevek tožeče stranke pravilno zavrnjen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. V prvem sojenju je tožeča stranka delno uspela s tožbenim zahtevkom, ki se je prvotno glasil na plačilo 204.680 CHF v tolarski protivrednosti, in sicer je bilo toženi stranki naloženo plačilo 40.000 CHF v tolarski protivrednosti po tečaju na dan vložitve tožbe, to je 21.01.1997, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega dne dalje do plačila. V preostanku, glede 164.680 CHF s pripadki, pa je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Sodba je postala pravnomočna v ugodilnem delu, glede zavrnilnega dela pa je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

2. V ponovljenem postopku tožeča stranka zahteva plačilo provizije za opravljene posredniške storitve v višini 64.000 CHF ter povračilo stroškov, povezanih s posredovanjem (potovanja, priprava materialov, prevodi ipd.) v višini 100.680 CHF. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek ponovno zavrnilo, Višje sodišče v Kopru pa je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in izpodbijano sodbo potrdilo.

Relevantno dejansko stanje 3. Tožeča stranka je na podlagi ustnega dogovora s toženo stranko posredovala zanjo na švicarskem trgu. S posredovanjem tožeče stranke je prišlo do sklenitve dolgoročne pogodbe, za obdobje petih let, med toženo stranko in švicarsko družbo C. Med pravdnima strankama je obstajal dogovor o plačilu provizije v višini 4% od pričakovane realizacije posla, izplačevala pa naj bi se postopno, ob realiziranih izvozih blaga. Poslovno razmerje med toženo stranko in švicarsko družbo je bilo predčasno razdrto. Izvožena sta bila le dva kamiona blaga, od katerih je bila tožeči stranki provizija izplačana, ne pa tudi od nerealiziranega izvoza.

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija 4. V reviziji zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

5. V reviziji navaja, da je bilo v dosedanjem postopku ugotovljeno, da je obstajal dogovor med pravdnima strankama o plačilu provizije v višini 4% od pričakovane realizacije. Nerazumljiv pa naj bi bil zaključek sodišča, da tožeča stranka ni ponudila dokazov glede tega, kakšna bi bila pričakovana realizacija. Tožeča stranka je namreč predložila račun št. 30, iz katerega po njeni oceni izhaja pričakovana realizacija. Tudi sicer ima posrednik skladno z določbo 822. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 s spremembami - ZOR, ki se uporablja skladno z določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika) pravico do plačila, tudi če le-to ni bilo določeno. Po mnenju revidenta bi sodišče torej moralo, kolikor ni sledilo računu št. 30, samo določiti višino plačila za opravljeno posredovanje (drugi odstavek 822. člena ZOR). Glede stroškov, ki jih je posrednik imel za izpolnjevanje naročila, pa naj bi bilo med strankama dogovorjeno, da ima pravico do njihovega povračila, kar naj bi dokazovalo dejstvo, da so ti bili plačani za dve dobavi.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Razlogi za zavrnitev revizije 7. Sodišči nižjih stopenj sta tožbeni zahtevek zavrnili z obrazložitvijo, da tožeča stranka ni ponudila ustreznih trditev niti dokazov v smeri, koliko naj bi znašal pričakovani promet, ki bi predstavljal podlago za obračun provizije, niti kakšen je bil dogovor glede plačila stroškov. Revizijske navedbe, ki napadajo dejanske ugotovitve nižjih sodišč, pomenijo v reviziji nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 26/99 s spremembami - ZPP). Vrhovno sodišče pa se tudi sicer strinja z oceno nižjih sodišč, da račun št. 30 ne daje zadostne podlage za izračun pričakovane realizacije. Gre namreč za enostransko listino tožeče stranke, iz katere ne izhaja niti njena ocena, kolikšna naj bi bila pričakovana realizacija.

8. Povračilo stroškov posredniku ureja prvi odstavek 824. člena ZOR, ki določa, da posrednik nima pravice do povračila stroškov, ki jih je imel pri izpolnjevanju naročila, razen, če je bilo to dogovorjeno. Ker tožeča stranka, glede na ugotovitve nižjih sodišč, ni dokazala posebnega dogovora v zvezi s povračilom stroškov, njen zahtevek za njihovo plačilo ni utemeljen. V zvezi z določitvijo provizije, pa bi moralo sodišče, po mnenju revidenta, skladno z drugim odstavkom 822. člena ZOR, samo določiti višino plačila posredniku. Navedeno drži le za primere, če plačilo sploh ni dogovorjeno. V obravnavanem primeru pa je bilo plačilo dogovorjeno v višini 4% od pričakovane realizacije prometa in se je izplačevalo ob posameznih izstavitvah računov za izvoženo blago. S tem je bilo ugotovljeno dogovorjeno plačilo tožeči stranki, vendar pa tožeča stranka ni izkazala potrebnih elementov za izračun le-tega. Ob takšnih zaključkih je tožbeni zahtevek tožeče stranke pravilno zavrnjen. Ponovno preverjanje dokazov, ki naj bi izkazovali višino dogovorjene provizije in stroškov, bi pomenilo ugotavljanje dejanskega stanja.

9. Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, kar velja tudi za razloge, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), zato je bilo potrebno revizijo kot neutemeljeno zavrniti (378. člen ZPP).


Zveza:

ZOR člen 822, 822/2, 824, 824/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTk5Mg==