<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep III Ips 77/2006

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2007:III.IPS.77.2006
Evidenčna številka:VS41099
Datum odločbe:06.11.2007
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:bistvena kršitev določb pravdnega postopka - napačen povzetek navedb o odločilnih dejstvih - dovoljenost revizije zoper sklep

Jedro

S tem so v sodbi sodišča druge stopnje navedbe o odločilnih dejstvih napačno povzete, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.

Izrek

1. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v I. točki izreka, v delu glede 5., 6., in 7. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje, ter v II. in III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

2. Revizija zoper sklep o spremembi tožbe se zavrže.

3. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Tožeča stranka zahteva povrnitev škode, ki naj bi ji nastala kot investitorki gradnje dveh hotelov v Portorožu, zaradi tega, ker naj bi bila z nezakonito razveljavitvijo lokacijskega in gradbenega dovoljenja gradnja ustavljena. S primarnim tožbenim zahtevkom zahteva plačilo 559.996.913,10 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 08.07.2003 do plačila. Okrožno sodišče v Ljubljani je primarnemu tožbenemu zahtevku delno ugodilo glede 151.521.323,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.10.1999 dalje do plačila, v ostalem delu pa je zahtevek zavrnilo. Zoper odločbo sta se pritožili obe pravdni stranki. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbi tožeče stranke ugodilo v delu zoper sklep o delni ustavitvi postopka, sicer pa je pritožbo zavrnilo. Na pritožbo tožene stranke pa je višje sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo in tožeči stranki naložilo plačilo stroškov postopka.

Relevantno dejansko stanje 2. Tožeča stranka je kot lastnica dveh zemljišč, z oznako H. in O., v Portorožu želela izvesti rekonstrukcijo in adaptacijo obstoječih objektov v hotelsko poslovni objekt. V ta namen je v letu 1995 pridobila ustrezni dovoljenji (lokacijsko in gradbeno dovoljenje). Z odločbo gradbene inšpekcije, z dne 12.06.1995, je bilo zaradi stabilnosti in varnosti objekta tožeči stranki naloženo rušenje in odstranitev temeljev in starih zidov obeh objektov (odločba je bila izdana na podlagi ogleda dne 02.06.1995). Z odločbo urbanistične inšpekcije, z dne 08.06.1995, pa je bila naložena takojšnja ustavitev gradnje, ker naj bi bila le-ta v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem, in sicer do pridobitve spremenjenega lokacijskega dovoljenja. Zatem je Ministrstvo za okolje in prostor po nadzorstveni pravici razveljavilo lokacijsko in gradbeno dovoljenje. V upravnem sporu je bila kasneje odločba Ministrstva za okolje in prostor o razveljavitvi lokacijskega dovoljenja odpravljena. Prav razveljavitev lokacijskega dovoljenja je bila tudi razlog za razveljavitev gradbenega dovoljenja.

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija 3. Revizijo je vložila tožeča stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

4. Tožeča stranka navaja, da je sodišče druge stopnje neutemeljeno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje na podlagi ugotovitve, da ni podana vzročna zveza med razveljavitvijo dovoljenj in nastalo škodo. Res je sicer, da je bila gradnja ustavljena že pred razveljavitvijo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, na podlagi odločbe urbanističnega inšpektorja, vendar je bila tudi ta odločba odpravljena dne 10.03.1997. Poleg tega odločba ni nalagala nepogojne ustavitve gradnje, temveč zgolj odlog do pridobitve novega lokacijskega dovoljenja. Z razveljavitvijo lokacijskega in gradbenega dovoljenja pa gradnja sploh ni bila več dovoljena.

5. Tožeča stranka tudi meni, da zvišanje zahtevka ne pomeni spremembe tožbe, kot sta to ugotovili sodišči nižjih stopenj.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Razlogi za ugoditev reviziji 7. Sodišče druge stopnje je zavrnilo še preostali del tožbenega zahtevka, ker je ugotovilo, da je bila v času razveljavitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja gradnja že ustavljena, in sicer z odločbo urbanistične inšpekcije, s katero je bilo ugotovljeno, da naj bi bila gradnja v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem. Glede na to je sodišče druge stopnje zaključilo, da razveljavitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja sploh ni bila v vzročni zvezi z ustavitvijo gradnje, saj je bila le-ta že ustavljena.

8. Utemeljene so revizijske navedbe, da je bila tudi odločba urbanistične inšpekcije o ustavitvi gradnje odpravljena. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč z odločbo, z dne 10.03.1997 (priloga A3), pri odločanju o pritožbi tožeče stranke ugotovilo, da investitor ni ravnal v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem in da ustavitev gradnje ni bila utemeljena. Ne držijo niti ugotovitve sodišča druge stopnje, da tožeča stranka ni zatrjevala, da se je zoper odločbo urbanistične inšpekcije o ustavitvi gradnje pritožila ali da je bila ustavitev gradnje nezakonita. Tožeča stranka je namreč v tožbi izrecno navedla, da je bila odločba urbanistične inšpekcije na njeno pritožbo odpravljena in je tudi priložila odločbo Ministrstva za okolje in prostor. S tem so v sodbi sodišča druge stopnje navedbe o odločilnih dejstvih napačno povzete, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena, kar je upošteven revizijski razlog na podlagi 1. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 s spremembami - ZPP).

9. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka je Vrhovno sodišče razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

Nedovoljenost revizije zoper sklep o spremembi tožbe 10. Dovoljenost revizije zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje o spremembi tožbe, je potrebno presojati skladno s prvim odstavkom 384. člena ZPP, po katerem je dovoljena le revizija zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. To pa ne velja za sklep o dovolitvi spremembe tožbe. Zato je revizijsko sodišče nedovoljeno revizijo zoper sklep zavrglo (377. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.


Zveza:

ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/1-1, 384, 384/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTk4Nw==