Sklep III Ips 101/2006

Jedro

Določbo 3. odstavka 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je treba smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede potrdila o pravnomočnosti. Zaradi napake pri vročanju, zaradi katere vročitev ni pravilno opravljena, ne more začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva, niti paricijski rok. Če je v obravnavanem primeru šlo za takšno napako pri vročanju, sklep o izvršbi ni mogel postati niti pravnomočen niti izvršljiv. Če sodišče zmotno šteje vročitev za opravljeno in na odločbi potrdi pravnomočnost, je za take napake treba uporabiti določbo 3. odstavka 42. člena ZIZ.

Ureditev iz 142. člena ZPP zadeva le način vročanja, ne pa samega kraja vročanja in zato ne pomeni, da podjetniku posamezniku ne bi bila dopustna vročitev na naslovu sedeža. Glede na to, da je funkcija Poslovnega registra Slovenije pravzaprav enaka funkciji sodnega registra (načeli javnosti in publicitete), je treba za podjetnika posameznika smiselno uporabiti 4. odstavek 141. člena ZPP, skladno s katerim je mogoča fikcija vročitve na naslovu sedeža, ki je naveden v registru.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani sklepi: Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 769/2005, z dne 06.09.2005, Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2004/05892-16, z dne 26.05.2005 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2004/05892-28, z dne 01.12.2005 se razveljavijo, in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Upnik je dne 22.06.2004 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 17.421.740,12 SIT s pripadki. Okrajno sodišče v Ljubljani je predlogu ugodilo in izdalo sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen dne 20.08.2004. Dolžnica, samostojna podjetnica posameznica, je dne 25.10.2004 zoper pravnomočen sklep o izvršbi vložila zahtevo za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, podrejeno pa tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje in obenem vložila ugovor zoper sklep o izvršbi. Med drugim je navedla, da naj bi bilo vročanje na naslovu sedeža njene obratovalnice napačno, saj naj bi sedež preselila že konec leta 2001, poleg tega naj bi bil neustrezen tudi sam način vročanja. Okrajno sodišče v Ljubljani je njenemu predlogu ugodilo in razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Na ugovor dolžnice je bil razveljavljen tudi sklep o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, v preostalem delu pa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani, da odloči o tožbenem zahtevku.

2. Zoper sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti se je pritožil upnik, Višje sodišče v Ljubljani pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Relevantno procesno dejansko stanje v zvezi z vročanjem 3. Sklep o izvršbi je bil dolžnici vročevan na naslovu, kjer naj bi imela registrirano dejavnost (sedež). Prvo obvestilo o prispeli pošiljki je bilo puščeno dne 9.7.2004 s pozivom, da naj dolžnica počaka na naslovu A. 106, 1000 Ljubljana dne 10.7.2004 med 8. in 10. uro, ko bo vročevalec ponovno prinesel pismo. Ker dolžnica tudi tega dne ni dvignila pisemske pošiljke, ji je bilo puščeno drugo obvestilo, po katerem bi lahko pošiljko prevzela v petnajstih dneh na pošti, z opozorilom, da bo sodišče sicer štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo puščeno drugo obvestilo.

Razlogi, ki jih uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti 4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vložena zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 769/2005, z dne 06.09.2005, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti, v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2004/05892-16, z dne 26.05.2005 ter zoper pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2004/05892-28, z dne 01.12.2005, s katerim je bila zadeva na podlagi ugovora dolžnice odstopljena v pravdni postopek.

5. Uveljavljane so relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, Vrhovno državno tožilstvo RS pa predlaga, da Vrhovno sodišče ugodi zahtevi za varstvo zakonitosti, izpodbijane sklepe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

6. Sodišči nižjih stopenj naj bi zmotno ugotovili, da vročanje dolžnici ni bilo pravilno opravljeno. Dolžnici, kot podjetnici posameznici, je bilo vročanje poskušeno v njenih poslovnih prostorih in sicer skladno s 142. in 141. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP). Pisno sporočilo o prispelem pismu in datumu ponovnega vročanja je bilo puščeno na vratih. Dolžnica pa tudi po drugem obvestilu pošiljke ni dvignila v določenem roku.

7. Nepravilno naj bi bila uporabljena tudi drugi in tretji odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (UPB4, Uradni list RS, št. 3/2007 - ZIZ) glede razveljavitve potrdila o izvršljivosti. Potrdila o izvršljivosti naj ne bi bilo mogoče razveljaviti zaradi kršitev pravil o vročanju, saj to predstavlja nedopusten poseg v pravnomočnost.

8. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena upniku in dolžniku, ki nanjo nista odgovorila.

Razlogi za ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti Glede razveljavitve potrdila o izvršljivosti 9. Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti - paricijski rok (prvi odstavek 19. člena ZIZ). Paricijski rok začne teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku odločba vročena (drugi odstavek 19. člena ZIZ, smiselno enako tretji odstavek 313. člena ZPP). Pravnomočnost je torej nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost rednega pravnega sredstva (četrti odstavek 19. člena ZIZ). Zato je treba določbo tretjega odstavka 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede potrdila o pravnomočnosti. Zaradi napake pri vročanju, zaradi katere vročitev ni pravilno opravljena, ne more začet teči rok za vložitev pravnega sredstva, niti paricijski rok. V kolikor je v obravnavanem primeru šlo za takšno napako pri vročanju, sklep o izvršbi ni mogel postati niti pravnomočen niti izvršljiv. Če sodišče zmotno šteje vročitev za opravljeno in na odločbi potrdi pravnomočnost, je za take napake treba uporabiti določbo tretjega odstavka 42. člena ZIZ. Navedeno določbo so sodišča že doslej razlagala na opisan način (glej npr. odločbi Višjega sodišča v Ljubljani z opr. št.: III Cp 1219/2005, z dne 11.05.2005 ter Pdp 1562/2005, z dne 05.01.2006). Razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ne predstavlja posega v pravnomočnost, saj po zgoraj opisanem primeru sploh še ni nastopila.

10. Pravnomočnost in izvršljivost ugotavlja sodišče, ki je odločbo izdalo, in sme samo tudi razveljaviti neupravičeno potrdilo (drugi in tretji odstavek 42. člena ZIZ). Praviloma izvršilno sodišče ne more odločati o upravičenosti potrdila o pravnomočnosti, ker ga ni samo izdalo, in lahko odpravi le pomanjkljivosti glede paricijskega roka (Galič, Jan, Jenull: Zakon o izvršbi in zavarovanju; komentar novele in uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2002, komentar 42. člena, str. 151). V obravnavanem primeru pa je potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi izdalo izvršilno sodišče in ga je torej lahko tudi samo razveljavilo. Kršitev 42. člena ZIZ glede na obrazloženo ni podana.

11. Druga pravna sredstva v obravnavanem primeru ne bi bila ustrezna za odpravo zatrjevane napake pri vročanju. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le za stranko, ki je zamudila rok iz opravičenih razlogov, v obravnavanem primeru pa rok za stranko sploh še ni začel teči. Za obnovo postopka pa je potrebno, da je postopek pravnomočno končan.

Glede vročanja podjetnikom posameznikom 12. Samostojni podjetnik posameznik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Zanj se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 (oziroma pred njegovo uveljavitvijo ZGD) o sedežu gospodarske družbe (71. člen ZGD-1 oziroma 72. člen ZGD). Sedež je mogoče ugotoviti na podlagi vpogleda v Poslovni register Slovenije, kamor se skladno z določbo 74. člena ZGD-1 (prej določbo 75. člena ZGD) vpisujejo podjetniki posamezniki. Podjetnik posameznik uporablja naslov sedeža pri nastopanju v gospodarskem prometu, in ga mora navesti na vseh sporočilih, ki jih pošlje posameznemu naslovniku (5. odstavek 72. člena ZGD-1 oziroma 5. odstavek 73. člena ZGD). Njegov sedež je zato tudi edini naslov, ki je znan njegovim poslovnim partnerjem kakor tudi morebitnim pravdnim nasprotnikom in sodišču.

13. Osebno vročanje ureja 142. člen ZPP, ki pa podjetnika posameznika ne omenja. Medtem ko je državnim organom in pravnim osebam možno osebno vročanje po osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošiljk ali po delavcu, ki je v pisarni, je treba podjetniku posamezniku vročiti sodno pošiljko osebno, torej tako, kakor to velja za fizične osebe. Vendar pa ureditev iz 142. člena ZPP zadeva le način vročanja, ne pa samega kraja vročanja in zato ne pomeni, da podjetniku posamezniku ne bi bila dopustna vročitev na naslovu sedeža. Glede na to, da je funkcija Poslovnega registra Slovenije pravzaprav enaka funkciji sodnega registra (načeli javnosti in publicitete), je treba za podjetnika posameznika smiselno uporabiti četrti odstavek 141. člena ZPP, skladno s katerim je mogoča fikcija vročitve na naslovu sedeža, ki je naveden v registru. Tudi sodna praksa se je že izrekla, da je dolžnost podjetnika posameznika, da zagotovi sprejemanje pošiljk na naslovu sedeža, ter da v nasprotnem primeru nastopi fikcija vročitve (glej sodbo Vrhovnega sodišča, delovno-socialnega oddelka, opr. št. VIII Ips 308/2004, z dne 21.06.2005).

14. Ni mogoče pritrditi stališču nižjih sodišč, da vročanje ni bilo pravilno že zaradi tega, ker prvo obvestilo o pošiljki ni bilo puščeno pri eni izmed oseb, ki so odrasli člani gospodinjstva oziroma z njegovo privolitvijo hišniku ali sosedu, na kar utemeljeno opozarja zahteva za varstvo zakonitosti. V primeru osebne vročitve fizični osebi, kar velja tudi za podjetnika posameznika, mora vročevalec poskusiti zagotoviti osebno vročitev. Če naslovnika ne najde, pusti pri odraslem članu gospodinjstva (ki ga je dolžan sprejeti), sosedu, hišniku ali osebi na istem delovnem mestu (ki ga niso dolžni sprejeti) sporočilo, kdaj bo ponovno poskusil opraviti vročitev sodnega pisanja. Novela ZPP-A (Uradni list RS, št. 96/2002) je odpravila dilemo, kako ravnati, če vročevalec ob prvem poskusu vročitve ni mogel pustiti sporočila niti odraslemu članu gospodinjstva, niti hišniku, niti sosedu, niti osebi na istem delovnem mestu. Kot sedaj izrecno določa ZPP v četrtem odstavku 142. člena, pusti vročevalec v takem primeru prvo obvestilo v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih (tako tudi: Aleš Galič v komentarju k 142. členu ZPP; Pravdni postopek s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005 ter odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 21/2006). V tem delu je zahteva za varstvo zakonitosti torej utemeljena.

15. Ker sta nižji sodišči izhajali iz napačne podmene, da bi bilo treba dolžnici obvestilo o prispelem pisanju pustiti pri eni od oseb iz 141. člena ZPP, se nista opredelili do drugih zatrjevanih nepravilnosti pri vročanju. Zato je bilo potrebno izpodbijana sklepa, s katerima je bila razveljavljena klavzula o pravnomočnosti, razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (drugi odstavek 380. člena ZPP). V ponovljenem postopku se bo potrebno opredeliti do navedb dolžnice iz zahteve za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, kjer je med drugim navedla, da je spremenila naslov sedeža več kot dve leti pred poskusom vročanja v obravnavanem primeru, neustrezen pa naj bi bil tudi način vročanja. Vročevalec naj ne bi opravil poizvedb, kje bi jo lahko našel, obvestila o prispelem pismu pa naj ne bi pustil v hišnem predalčniku ali na vratih.

16. Ker je bilo zahtevi za varstvo zakonitosti ugodeno, je bilo treba razveljaviti tudi sklep, s katerim je bilo odločeno o ugovoru dolžnice in s katerim je bil sklep o izvršbi razveljavljen v delu glede dovolitve izvršbe, v preostalem delu pa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani, da odloči o tožbenem zahtevku.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1274/2012
• VSL sklep II Cp 15/2016
• VSL sklep I Cpg 89/2015