Sklep G 15/2007

Jedro

Pravni interes mora biti po ustaljeni sodni presoji konkreten in neposreden, morebitna za tožnika ugodna odločitev Vrhovnega sodišča pa mora izboljšati njegov položaj.

Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Ne zadošča le možnost ugotovitve zakonitosti ali nezakonitosti upravnega akta.

Izrek

(1) Tožba se z a v r ž e.

(2) Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

(1) Agencija za zavarovalni nadzor (tožena stranka) je ugotovila, da je tožeča stranka z izdajo sklepa nadzornega sveta z dne 12. 7. 2007 in izdajo sklepa nadzornega sveta z dne 23. 8. 2007 o spremembi 2. točke sklepa nadzornega sveta z dne 12. 7. 2007, z zamudo sedmih dni, ravnala na način, določen v 2.1. točki izreka odredbe o odpravi kršitev z dne 15. 6. 2007, št. 40109-846/07-24, s tem, da je nadzorni svet tožeče stranke razrešil predsednika uprave mag. M. J. in člana uprave mag. F. H. tako, da začne odločitev o razrešitvi učinkovati z dnem pridobitve dovoljenja dveh novih članov za opravljanje funkcije člana uprave, vendar ne kasneje kot dne 1. 10. 2007 (1. točka izreka izpodbijane odločbe). Pri tem je tožeči stranki naložila plačilo 417,29 EUR pavšalnega nadomestila za stroške postopka (2. točka izreka izpodbijane odločbe).

(2) Tožeča stranka je zaradi kršitve temeljnega procesnega načela o suspenzivnem učinku ugovora in ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva (torej zaradi zmotne uporabe materialnega prava) vložila tožbo v upravnem sporu pred naslovnim sodiščem, s katero je zahtevala odpravo celotne odločbe tožene stranke oziroma podredno odpravo odločbe v delu, v katerem tožena stranka v 1. točki njenega izreka ugotavlja zamudo sedmih dni v ravnanju tožeče stranke na način, določen v 2.1. točki izreka odredbe o odpravi kršitev z dne 15. 6. 2007, št. 40109-846/07-24. Pri tem je zahtevala povrnitev 350 EUR stroškov upravnega spora, povečanih za DDV, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe do plačila.

(3) Tožba (z dne 19. 9. 2007) je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru nanjo prerekala tožbene navedbe. Pri tem se je sklicevala tudi na obrazložitev izpodbijane odločbe. Sicer pa je tožena stranka prvenstveno predlagala, da se tožba zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa, podredno pa, da se zavrne kot neutemeljena. Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila, vendar teh stroškov ni opredeljeno navedla.

Pravni interes.

(4) Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta mora biti podana ves čas postopka. Zakon o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/2006) namreč v 6. točki prvega odstavka 36. člena določa, da sodišče zavrže tožbo (s sklepom), če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.

(5) Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Ne zadošča le možnost ugotovitve zakonitosti ali nezakonitosti upravnega akta (povzeto iz obrazložitve sklepa VS RS z dne 24. 1. 2006, opr. št. G 21/2002).

(6) Iz navedb v tožbi je mogoče izluščiti, da tožeča stranka obstoj pravnega interesa utemeljuje s tem, da "AZN očitno skuša ustvariti možnosti za razrešitev članov nadzornega sveta v smislu določb 29.a in 31. člena ZZavar, čeprav za to nima nobene podlage", in s tem, da "so opisani pritiski na nadzorni svet tožeče stranke realna želja tožene stranke oziroma njen očiten načrt" (kar naj bi izhajalo iz člankov v časniku Finance).

(7) Tožena stranka je obstoju tožničinega pravnega interesa v odgovoru na tožbo nasprotovala. Vendar pa tožeča stranka pravnega interesa za tožbo ni dodatno utemeljila.

(8) Po oceni Vrhovnega sodišča iz trditev tožeče stranki v tožbi ni razvidno, katero pravico ali pravno korist varuje tožeča stranka v postopku sodnega varstva, ki je predmet upravnega spora, niti ni razvidno, na kakšen način bi se z morebitno ugoditvijo tožbi izboljšal njen pravni položaj. Trditve so premalo konkretne in argumentirane, saj iz njih ni razvidna neposredna 'škoda' (poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist), ki naj bi z izpodbijano odločbo (z ugotovitvijo, da je sicer ravnala na način, določen z odredbo o odpravi kršitev, vendar z zamudo sedmih dni) nastala tožeči stranki (V. d.v.z.) kot taki, ne pa morda njenemu nadzornemu svetu ali članom njenega nadzornega sveta. Prav tako ni razvidna neposredna povezava z 29.a členom ZZavar, ki določa pogoje za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice, niti z 31. členom ZZavar, ki določa dolžnosti članov nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe.

(9) Pravni interes mora biti po ustaljeni sodni presoji konkreten in neposreden, morebitna za tožnika ugodna odločitev Vrhovnega sodišča pa mora izboljšati njegov pravni položaj (preslikano iz obrazložitve sklepa US RS z dne 3. 6. 2004, opr. št. U-I-157/04). Ker tožeča stranka takšnega interesa ni izkazala, ni mogoče upoštevati njene 'teorije pritiska'.

Tožba ni dovoljena.

(10) Zato (ker je pravni interes procesna predpostavka za odločanje po ZZavar in ZUS-1) je Vrhovno sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 281. člena ZZavar v zvezi s 6. točko prvega odstavka (in tretjim odstavkom) 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo (1. točka izreka predmetne odločbe), ne da bi odgovarjalo na druge navedbe strank.

(11) Ker je Vrhovno sodišče zavrglo tožbo, tožeča stranka na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sama trpi svoje stroške postopka (2. točka izreka predmetne odločbe).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep G 21/2002, enako tudi G 22/2002
• Sodba G 1/2006
• Sodba G 33/2011