Sklep in sodba G 8/2005

Jedro

PES (97/C 340/3) določa, da lahko sodišče države članice predhodno vprašanje predloži v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo. To določbo povzema tudi ZS, ki določa, da lahko sodišče izda sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti.

Pri vprašanju glede veljavnosti MSOV ne gre za predhodno vprašanje iz PES, saj pri MSOV ne gre za akt institucij Skupnosti in Evropske centralne banke niti za statut organov, ustanovljenih z aktom Sveta.

Zavarovalnica sme poleg zavarovalnih poslov opravljati tudi posle, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni ali posredni zvezi, za katere se šteje tudi ocena stopnje izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod.

Vendar pa MSOV ni določena (samostojna) pravna podlaga za pridobitev "licence za neodvisnega ocenjevalca zavarovalnega tveganja in škode na področju strojev in opreme splošno". Pravna podlaga za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, je namreč določena v ZZavar.

Izrek

1. Predlog tožeče stranke za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropskih skupnosti se z a v r n e.

2. Tožba se z a v r n e.

Obrazložitev

(1) Tožena stranka je z uvodoma navedeno odločbo zavrgla zahtevo tožeče stranke za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti ocenjevalca zavarovalnega tveganja in škode na področju premičnin.

(2) Zato je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu pred naslovnim sodiščem, s katero je zahtevala odpravo odločbe tožene stranke in povrnitev stroškov postopka (ki pa jih ni opredeljeno navedla).

(3) Tožba je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru prerekala tožbene navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

(4) Tožba je bila vročena tudi Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, ki pa kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbo v postopku.

(5) Stranki sta med postopkom dodatno pojasnili svoja pravna naziranja. Tožeča stranka pa je v vlogi z dne 11. 11. 2005 (redna št. 9) predlagala tudi postavitev predhodnega vprašanja po 234. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES), in sicer glede veljavnosti Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV).

Predlog za postavitev predhodnega vprašanja ni utemeljen.

(6) PES (97/C 340/03) določa, da lahko sodišče države članice predhodno vprašanje (prvi odstavek 234. člena) predloži v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo (drugi odstavek 234. člena).

(7) To določbo povzema tudi Zakon o sodiščih (ZS), ki v prvem odstavku 113.a člena določa, da lahko sodišče izda sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti.

(8) Vendar pa pri vprašanju glede veljavnosti MSOV ne gre za predhodno vprašanje iz 234. člena PES, saj pri MSOV ne gre za akt institucij Skupnosti in Evropske centralne banke (b. točka prvega odstavka 234. člena PES) niti za statut organov, ustanovljenih z aktom Sveta (c. točka prvega odstavka 234. člena PES).

(9) MSOV je namreč izdal Svet za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (Svet za MSOV), ki je kot nevladna organizacija član Združenih narodov, ki je bil maja 1985 registriran pri Gospodarskem in socialnem svetu Združenih narodov. Svet za MSOV sodeluje z mednarodnimi agencijami, kot so Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Svetovna banka (WB), Mednarodni denarni fond (IMF), Svetovna trgovinska organizacija (WTO), Komisija Evropske unije in Banka za mednarodne poravnave (BIS). Prav tako tesno sodeluje z organi, ki določajo standarde, kot so Svet za mednarodne računovodske standarde (ASB), Mednarodno združenje računovodskih strokovnjakov (IFAC) in Mednarodna organizacija komisij za vrednostne papirje (IOSCC). Povzeto iz MSOV, Sedma izdaja - 2005, str. 3, International Valuation Standards Committee (IVSC).

(10) Sicer pa so glavni cilji Sveta za MSOV pospeševanje meddržavnih poslovnih dogodkov in prispevanje k razvoju mednarodnih trgov premoženja s spodbujanjem preglednosti pri računovodskem poročanju in zanesljivosti ocenitev vrednosti, ki so opravljena za zavarovanje posojil in hipotek, za poslovne dogodke, ki vključujejo prenose lastništva, in za poravnave v pravnih poslih ali v davčnih zadevah; predstavljanje strokovne norme ali smerokaza za ocenjevalce vrednosti po svetu in s tem omogočanje, da se lahko odzivajo na povpraševanje mednarodnega trga premoženja po zanesljivih ocenitvah vrednosti in izpolnjujejo zahteve računovodskega poročanja globalne poslovne skupnosti; zagotavljanje standardov ocenjevanja vrednosti in računovodskega poročanja, ki izpolnjujejo potrebe porajajočih se in novo industrializiranih držav (povzeto iz MSOV, Sedma izdaja - 2005, str. 5, IVSC).

(11) Glede na to je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za pridobitev predhodne odločbe Sodišča Evropskih Skupnosti vsebinsko (kot neutemeljen) zavrnilo (1. točka izreka predmetne odločbe).

Procesno pravo, ki ga je sicer treba uporabiti.

(12) Tožba v tem sporu je bila vložena dne 5. 10. 2005, kar je pred uveljavitvijo Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/2006), vendar pa v postopku še ni bilo odločeno. Zato se na podlagi drugega odstavka 281. člena ZZavar v zvezi s 104. členom ZUS-1 v tem postopku uporabijo določbe Zakona o upravnem sporu (ZUS; Uradni list RS, št. 50/97, 65/97-popr. in 70/2000), razen glede odločanja na seji in pooblastil sodišča glede odločanja, ko se na podlagi drugega odstavka 105. člena ZUS-1 uporabijo določbe njegovega 51. do 72. člena.

Tožba ni utemeljena.

(13) Kot izhaja iz njene vloge z dne 7. 12. 2004 je tožeča stranka želela pridobiti "licenco izvajalca za samostojno opravljanje dejavnosti ocenjevanja zavarovalnega tveganja in škode na področju premičnin (stroji in oprema splošno)". Zato je zaprosila za "pridobitev dovoljenja za samostojno opravljanje dela v zavarovalništvu na področju cenitve strojev in opreme ter izvajanja izvedeništva za dejavnost ocenjevalca zavarovalnega tveganja in škode". Kot izhaja iz njene vloge z dne 13. 2. 2004 pa ni želela poslovati kot zavarovalna zastopniška družba niti kot posredniška družba, temveč kot "neodvisna, nepristranska in strokovno objektivna cenilna družba v zavarovalništvu za področje strojev in opreme splošno v skladu z MSOV".

(14) Pri navedeni dejavnosti ne gre za zavarovalne posle iz 2. člena ZZavar, za sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju ali pozavarovanju, razen obveznih socialnih zavarovanj (prvi odstavek 2. člena ZZavar), za opravljanje katerih je tožena stranka pristojna za izdajo dovoljenj zavarovalnicam (prvi odstavek 65. člena ZZavar). Vendar pa sme zavarovalnica poleg zavarovalnih poslov (prvi odstavek 14. člena ZZavar) opravljati tudi posle, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni ali posredni zvezi (peti odstavek 14. člena ZZavar), za katere se šteje tudi ocena stopnje izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod (4. točka šestega odstavka 14. člena ZZavar).

(15) Pri navedeni dejavnosti tudi ne gre za opravljanje storitev zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja (prvi odstavek 236. člena ZZavar), za opravljanje katerih je tožena stranka pristojna za izdajo dovoljenj zavarovalnim zastopniškim oziroma posredniškim družbam (prvi odstavek 238. člena ZZavar). Vendar pa lahko te družbe ne glede na navedeno omejitev opravljajo tudi storitve iz 4. točke šestega odstavka 14. člena ZZavar (2. točka drugega odstavka 236. člena ZZavar), to je oceno stopnje izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod .

(16) Posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja lahko samostojno opravljajo tudi fizične osebe, ki pridobijo dovoljenje tožene stranke za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja (prvi odstavek 230. člena ZZavar), za katere se glede na določbo 2. točke drugega odstavka 236. člena v zvezi s 4. točko šestega odstavka 14. člena ZZavar šteje tudi ocena stopnje izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod. Vendar pa fizične osebe te posle opravljajo samo pri zavarovalnici, zavarovalni zastopniški družbi ali zavarovalni posredniški družbi oziroma banki, ki je za opravljanje storitev zavarovalnega posredovanja pridobila dovoljenje Banke Slovenije (prvi odstavek 230. člena ZZavar), ne pa kot samostojna "cenilna družba" oziroma kot samostojna fizična oseba izven zavarovalnice, zavarovalne zastopniške družbe ali zavarovalne posredniške družbe oziroma banke, ki je za opravljanje storitev zavarovalnega posredovanja pridobila dovoljenje Banke Slovenije, kar je pravilno razlogovala in upoštevala že tožena stranka.

(17) Poleg tega v MSOV ni določena (samostojna) pravna podlaga za pridobitev "licence za neodvisnega ocenjevalca zavarovalnega tveganja in škode na področju strojev in opreme splošno". Pravna podlaga za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, za katere se šteje tudi ocena stopnje izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod, je namreč določena v ZZavar, vendar pa tožeča stranka (kot navedeno) pogojev za pridobitev dovoljenja po ZZavar ne izpolnjuje.

(18) Zato je Vrhovno sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 281. člena ZZavar v zvezi s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka izreka predmetne odločbe). PRAVNI POUK:Proti sklepu in sodbi ni pritožbe (288. člen ZZavar).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1105/2022-25
• UPRS Sodba I U 1686/2016-17
• Sodba X Ips 1311/2003