<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep III R 31/2007

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2007:III.R.31.2007
Evidenčna številka:VS41083
Datum odločbe:13.11.2007
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - drugi tehtni razlogi

Jedro

Vrhovno sodišče je s strani četrte toženke predlagano delegacijo pristojnosti zavrnilo s sklepom, opr. št. III R 12/2007-2 z dne 28.6.2007. Dne 21.9.2007 pa je drugi toženec (v nadaljnjem besedilu tudi "predlagatelj") predložil vlogo, ki je domala v celoti dobeseden prepis zgoraj navedene vloge četrte toženke; nekaj dodatnih vrivkov pa po vsebini prav v ničemer ne odstopa od prepisanega. Stanje v postopku pred sodiščem prve stopnje se od vložitve predloga četrte toženke ni spremenilo, zato Vrhovno sodišče (mutatis mutandis) podaja isto obrazložitev, kot jo je podalo v svojem sklepu, s katerim je zavrnilo že predlog četrte toženke.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

(1) Četrta toženka je v zadevi, ki se pred Okrožnim sodiščem v Krškem (v nadaljevanju tudi "sodiščem prve stopnje") vodi pod opr. št. Pg 291/98, v svoji vlogi z dne 12. 4. 2007 zahtevala izločitev razpravljajoče sodnice, izločitev predsednice navedenega sodišča in "izločitev Okrožnega sodišča v Krškem" ter predlagala, da se kot pristojno določi drugo sodišče (v nadaljevanju tudi "delegacija pristojnosti"). Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani je zavrnil zahtevo za izločitev predsednice Okrožnega sodišča v Krškem,(1) ta pa je zavrnila zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice.(2)

(2) Vrhovno sodišče je s strani četrte toženke predlagano delegacijo pristojnosti zavrnilo s sklepom, opr. št. III R 12/2007-2 z dne 28. 6. 2007. Dne 21. 9. 2007 pa je drugi toženec (v nadaljnjem besedilu tudi "predlagatelj") predložil vlogo, ki je domala v celoti dobeseden prepis zgoraj navedene vloge četrte toženke; nekaj dodatnih vrivkov pa po vsebini prav v ničemer ne odstopa od prepisanega. Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani je zavrnil tudi njegovo zahtevo za izločitev predsednice Okrožnega sodišča v Krškem,(3) ta pa je zavrnila zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice.(4) Stanje v postopku pred sodiščem prve stopnje se od vložitve predloga četrte toženke ni spremenilo, zato Vrhovno sodišče (mutatis mutandis) podaja isto obrazložitev, kot jo je podalo v svojem sklepu, s katerim je zavrnilo že predlog četrte toženke.

(3) Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen.

(4) Subjektivne nepristranskosti posameznega sodnika, ki se kaže v njegovem nevtralnem osebnem prepričanju v konkretni zadevi,(5) po naravi stvari ni mogoče zagotoviti neposredno. Pravni red zato (more) jamči(ti) le takšno ureditev, ki naj odstrani ovire, da bi bili lahko vsak posamezni sodnik, posamezno sodišče ter sodna oblast kot taka nepristranski.(6)

(5) Tako se neizpodbitno šteje, da možnost nepristranskosti posameznega sodnika v pravdnem postopku ovirajo okoliščine, navedene v 1.-5. točki 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po določbi 6. točke istega člena ZPP pa izločitev sodnika utemeljijo tudi druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

(6) Naše pravo ne pozna instituta izločitve sodišča. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrsti namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot "drugi tehten razlog", možna tudi, če je podan dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Takšno obliko nepristranskosti, ki se izraža zlasti kot dojemanje javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne oblasti, pa je treba v izhodišču predpostaviti (glej sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. I R 27/2005 z dne 24. 3. 2005).

(7) Predlagatelj niti ne uveljavlja, da bi bilo postopek očitno lažje opraviti pred kakšnim drugim sodiščem. Njegove navedbe o domnevnem nezakonitem in napačnem ravnanju Tožilstva in UNZ v Krškem, kar naj bi vplivalo na sodišče prve stopnje, pa niso dovolj konkretne niti podprte z zadostnimi dokazi. Trditev, da naj bi UNZ Krško (z dopisom, ki naj bi ga delavci tega organa poslali delničarjem neke druge družbe preko slovenske ambasade v Budimpešti) "že daleč pred odločitvijo prejudicirala razsodbe" v dveh drugih zadevah, vodenih pred sodiščem prve stopnje, ne presega ravni insinuiranja; dopisa, na katerega se sklicuje, pa predlagatelj tudi ni predložil. Da bi tožilstvo ali policija neutemeljeno opustila pregon domnevnih storilcev kaznivih dejanj v škodo prve toženke ali predlagateljice, je zgolj predlagateljevo mnenje. Če je bil s kaznivim dejanjem oškodovan, bi lahko v primeru nestrinjanja s tožilcem stopil na njegovo mesto; kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, pa lahko itak naznani vsakdo.

Ker očitki, namenjeni navedenima organoma, niso izkazani, predlagatelj že iz tega razloga ne more utemeljiti dvoma v nepristranskost sodišča prve stopnje, na katerega naj bi (bili) navedeni organi vplivali.

(8) Ostale okoliščine, ki jih zatrjuje v svojem predlogu, ne morejo omajati objektivne nepristranskosti sodišča prve stopnje, ker se nanjo ne nanašajo. Trditev, da je sodišče prve stopnje "globoko okuženo z negativnimi percepcijami zoper Š... predlagateljaĆ", se smiselno nanaša na subjektivno naravnanost "določenega števila delavcev Okrožnega sodišča v Krškem". Kolikor gre za očitke razpravljajoči sodnici ali predsednici sodišča, je imel predlagatelj zoper njiju na voljo zahtevi za izločitev, s katerima pa ni uspel. Če bi se takšna naravnanost razpravljajoče sodnice pokazala pri presojanju utemeljenosti tožbenega zahtevka, pa bi jo bilo treba uveljavljati kot razlog v postopku s pravnimi sredstvi proti odločbam sodišča prve stopnje. Zatrjevana pretirana dolgotrajnost postopka prav tako ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti, saj ta ni namenjena sankcioniranju sodnikovega napačnega dela.(7) Nazadnje tudi ni logično, da bi lahko z delegacijo pristojnosti preprečili krive izpovedbe prič, ki jih predlagatelj šele pričakuje. Četudi bi bila njegova prognoza o tem pravilna, na takšen domnevni namen prič namreč ne bi moglo vplivati, ali bi se postopek vodil pred krškim ali pred katerim drugim sodiščem prve stopnje. Vsekakor delegacija pristojnosti ni sredstvo za zagotavljanje pravilnega odločanja v pravdnem postopku ter v tem okviru za zagotavljanje pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja. Morebitne nepravilnosti pri ugotavljanju dejstev bo imel predlagatelj možnost izpodbijati s pritožbo proti odločbi sodišča prve stopnje.

(9) Zaradi navedenih razlogov je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.

----------

Op. št. (1): S sklepom, opr. št. Su 88/2007-14 z dne 18. 4. 2007.Op. št. (2): S sklepom, opr. št. Su 220100/2007 z dne 24. 4. 2007. Op. št. (3): S sklepom, opr. št. Su 88/2007-30 z dne 2. 10. 2007.Op. št. (4): S sklepom, opr. št. Su 220100/2007 z dne 8. 10. 2007. Op. št. (5): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. I R 57/2001 z dne 26.9.2001. Op. št. (6): Prav to je vsebina 23. člena Ustave RS, ki v prvem odstavku zagotavlja pravico do neodvisnega in nepristranskega sodišča, v drugem odstavku pa pravico do sodnika, izbranega po pravilih, ki jih vnaprej določata zakon in sodni red. Op. št. (7): Sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. I R 49/2003 z dne 10. 7. 2003.


Zveza:

ZPP člen 67.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTk3MQ==