Sodba III Ips 104/2005

Jedro

Pri tem, ko je revidentka skušala dati dopisu drugačno vsebino, gre za posredno (prikrito) izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Pri zatrjevani protispisnosti gre namreč vsebinsko za nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju, ne pa za formalno uveljavljano nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se v razlogih sodb sodišč nižje stopnje navaja o vsebini dopisa, in med samim tem dopisom.

Izrek

1. Revizija se z a v r n e.

2. Revidentka sama krije stroške revizije.

3. Revidentka je dolžna tožeči stranki povrniti 716,10 EUR stroškov revizijskega odgovora, v petnajstih dneh (v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne do plačila).

Obrazložitev

(1) Okrožno sodišče v Novi Gorici (sodišče prve stopnje) je v ponovljenem postopku z uvodoma navedeno sodbo toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 6,140.591,70 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6,046.980,20 SIT od 18. 9. 1998 do plačila in od 93.611,50 SIT od 9. 2. 1999 do plačila (prvi odstavek izreka). Posledično je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 1,058.171,20 SIT (popravljeno: 1,512.663,60 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2004 do plačila (drugi odstavek izreka).

(2) Višje sodišče v Kopru (sodišče druge stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

(3) Tožena stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih postopkovnih kršitev in zmotne uporabe materialnega prava. Prvenstveno je (smiselno) predlagala spremembo sodbe sodišča druge stopnje, podredno pa (izrecno) razveljavitev sodb sodišč nižje stopnje z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

(4) Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev. Pri tem je priglasila stroške revizijskega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje (revizijske) sodbe do plačila.

Dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, ter njuni materialnopravni razlogi - oboje povzeto v obsegu, ki je pomemben za odločitev o reviziji.

(5) Pravdni stranki sta s Pogodbo št. 4, sklenjeno dne 1. 10. 1995, uredili medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z zavarovanjem terjatev iz leasing pogodb, ki jih je sklepala tožeča stranka s pravnimi in fizičnimi osebami. K tej pogodbi sta dne 31. 10. 1996 sklenili aneks, v katerem sta (v 3. členu) določili, da je pogoj za zavarovanje terjatve tožeče stranke iz Pogodbe o financiranju, dne 6. 11. 1996 sklenjene z V. Č., vpis hipoteke na nepremičnini uporabnika sredstev. Pogodbeno razmerje je bilo sklenjeno pod odložnim pogojem, ki pa se ni uresničil, saj hipoteka ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Tožena stranka ni poskrbela za njen vpis sama, temveč je vpis hipoteke prepustila hipotekarnemu dolžniku. S tem pa je prevzela riziko, da dogovorjena vknjižba v zemljiško knjigo ne bo opravljena.

(6) Ker se V. Č. ni držal določb Pogodbe št. 4, saj ni redno izpolnjeval obveznosti, je tožeča stranka prekinila Pogodbo o financiranju, na toženo stranko pa naslovila odškodninski zahtevek za preostanek (neplačani del) vrednosti leasinga. Pri tem 4. člena aneksa k Pogodbi št. 4 ni mogoče razlagati tako, da naj bi sklenjena pogodba že pomenila odstop odškodninskega zahtevka banki K. oziroma njeni firmi A. d.o.o., in to ne glede na to, ali je šlo za cesijo ali vinkulacijo. Z aneksom je bila namreč dogovorjena le možnost odstopa oziroma vinkulacije (ni bil pa z njo že opravljen odstop oziroma vinkulacija).

Materialno pravo, ki ga je treba uporabiti.

(7) Obravnavani pravni posli so bili sklenjeni pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 83/2001), ki je začel veljati dne 1. 1. 2002. Zato se pravne posledice teh poslov presojajo po pravnih pravilih takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).

Revizija ni utemeljena.

(8) Revizija je izredno pravno sredstvo, namenjeno odstranjevanju pravnih in procesnih napak. Zato je v skladu z določbo tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni mogoče (utemeljeno) vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijski postopek namreč ni več tisti del pravdnega postopka, v katerem bi bilo mogoče posamezne dejanske ugotovitve zatrjevati kot sporne ob sklicevanju na nekatere od izvedenih dokazov, v tej zadevi na izpoved M. B. in dopis banke z dne 23. 10. 1995. Sicer pa je v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje in njegovo dokazno oceno (po 8. členu ZPP) v okviru pritožbenih trditev preizkusilo že sodišče druge stopnje. Zato ni upoštevno drugačno prikazovanje dejanskega stanja s strani revidentke niti ponujanje drugačne dokazne ocene.

(9) Upoštevna tudi ni drugačna razlaga 3. člena (besedila: "Zavarovatelj in zavarovanec se strinjata, da je pogoj za zavarovanje terjatev iz pogodbe o financiranju vpis hipoteke na nepremičnino uporabnika sredstev.") in 4. člena (besedila: "V primeru odškodninskega zahtevka se zavarovanec in zavarovatelj strinjata, da se znesek odškodninskega zahtevka odstopi oziroma vinkulira v korist banke K. oziroma njihove firme A. d.o.o.") aneksa z dne 31. 10. 1996, oziroma drugačni zaključki, ki jih v zvezi z njima ponuja revidentka. Sodišče prve stopnje je namreč po oceni sodišča druge stopnje očitno pravilno ugotovilo njihovo vsebino, saj je sprejelo ugotovljeno dejansko stanje, medtem ko sta sodišči prve in druge stopnje po oceni revizijskega sodišča pravilno razlagali pomen in učinke njune vsebine oziroma pravilno uporabili materialno pravo. Šlo je namreč "le za dogovor o možnosti odstopa oziroma vinkulacije morebitnega odškodninskega zahtevka, ne pa že za opravljen odstop oziroma vinkulacijo". Zato (saj tožena stranka ni zatrjevala niti dokazala, da bi banka K. oziroma firma A. d.o.o. kako drugače pridobila odškodninsko terjatev) aktivna legitimacija tožeče stranke ni sporna.

(10) Pri tem za odločitev revizijskega sodišča ni odločilnega pomena, da se sodišči nižje stopnje nista še bolj podrobno opredelili do stališč tožene stranke glede vinkulacije oziroma vknjižbe hipoteke v korist banke K. Njuno materialnopravno naziranje je namreč v zadostni meri razvidno iz konteksta celotne obrazložitve njunih sodb, s tem, da je iz razlogov sodbe sodišča druge stopnje z dne 23. 6. 2005, opr. št. I Cpg 233/2004-2, katere pravilnost in zakonitost se preizkuša pred revizijskim sodiščem, razvidno, na katera dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, in na katere dokaze, ki jih je izvedlo, je oprlo svojo odločitev. Zato s tem v zvezi ni podana zatrjevana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

(11) Revidentka je preko svojih revizijskih navedb skušala prikazati navedeno postopkovno kršitev tudi v zvezi z razlogi sodb nižjih sodišč glede dopisa banke z dne 23. 10. 1995. Vendar gre pri tem, ko je skušala dati dopisu drugačno vsebino, za posredno (prikrito) izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja (glej tudi 9. točko obrazložitve revizijske odločbe). Pri zatrjevani protispisnosti gre namreč vsebinsko za nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju, ne pa za formalno uveljavljano nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se v razlogih sodb sodišč nižje stopnje navaja o vsebini dopisa, in med samim tem dopisom.

(12) Vsebinsko enako velja za zatrjevano nerazumljivost in notranjo protislovnost razlogov sodbe sodišča druge stopnje glede vinkulacije oziroma vknjižbe hipoteke v korist banke K., s tem, da je sodišče druge stopnje odgovorilo tudi na pritožbeni očitek tožene stranke glede domnevnih postopkovnih kršitev. Tako je navedlo, da sodišče prve stopnje "ni zagrešilo niti v pritožbi pavšalno zatrjevanih kršitev določb pravdnega postopka niti drugih takih kršitev v postopku, ki bi jih moralo pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti".

(13) S tem je Vrhovno sodišče v zadostnem obsegu odgovorilo na revizijske navedbe (ki so bile po njegovi pravni presoji) odločilnega pomena.

(14) Ker nista podana uveljavljana revizijska razloga in ker tudi ni zasledilo, da bi bilo materialno pravo drugače zmotno uporabljeno, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

(15) Ker revidentka z revizijo ni uspela, na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije stroške revizije (2. točka izreka).

(16) Pri tem je revidentka na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP dolžna tožeči stranki povrniti stroške revizijskega odgovora (3. točka izreka), odmerjene v skladu z veljavno taksno in odvetniško tarifo . Gre za 128,12 EUR stroškov (plačanih) sodnih taks za odgovor na revizijo, za 481,95 EUR stroškov njegove sestave s 96,39 EUR (20%) davka na dodano vrednost ter za 9,64 EUR materialnih stroškov.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba III Ips 96/2004
• Sodba III Ips 81/2005
• Sodba III Ips 119/2005