Sodba III Ips 102/2005

Jedro

Revidentka je preko svojih revizijskih navedb skušala prikazati bistvene kršitve v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, predvsem kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pri čemer je večjo težo svojim revizijskim očitkom skušala dati s sklicevanjem na kršitev 22. člena (enako varstvo pravic) in 25. člena (pravica do pravnega sredstva) Ustave Republike Slovenije, vendar pa gre pri tem za posredno (prikrito) izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Pri zatrjevani protispisnosti gre namreč vsebinsko za nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju, ne pa za formalno uveljavljano nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se v razlogih sodb sodišč nižje stopnje navaja o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.

Izrek

1. Revizija se z a v r n e.

2. Vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

(1) Okrožno sodišče v Novi Gorici (sodišče prve stopnje) je v ponovljenem postopku z uvodoma navedeno sodbo ugotovilo nedopustnost izvršbe na klavniško linijo, ki je bila v izvršilnem postopku, ki se na Okrajnem sodišču v Novi Gorici vodi pod opr. št. Ig 96/00730, zarubljena dne 4. 10. 1997 (1. točka izreka). Pri tem je toženi stranki naložilo povrnitev 1,363.008,50 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 9. 2004 do plačila (2. točka izreka).

(2) Višje sodišče v Kopru (sodišče druge stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek izreka). Pri tem je odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek izreka).

(3) Tožena stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih postopkovnih kršitev in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev sodb sodišč nižje stopnje z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (pred drugim sodnikom).

(4) Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. Kot neutemeljene je prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije. Pri tem je priglasila stroške revizijskega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje (revizijske) sodbe do plačila.

(5) Tožena stranka je še odgovorila na odgovor tožeče stranke na revizijo.

Nedopustnost izvršbe.

(6) Tožeča stranka je v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici podala ugovor tretjega. Zatrjevala je, da je lastnica (zarubljene) klavniške linije. Zato je bila napotena, da zoper toženo stranko, ki je upnica v tistem izvršilnem postopku, začne pravdo zaradi ugotovitve, da je izvršba nedopustna. Ker je tožeča stranka dokazala, da je dne 28. 3. 1997 postala lastnica klavniške opreme, je bila izvršba z opravo rubeža dne 10. 4. 1997 nedopustna.

Dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, ter njuni materialnopravni razlogi.

(7) Iz kupoprodajne pogodbe z dne 28. 3. 1997 in izpovedi P. R. (fizične osebe s kmetijsko dejavnostjo ter zastopnika družb AA d.o.o. in PC d.o.o.) izhaja, da sta se pogodbeni stranki (PC kot prodajalec in D. P. kot kupec) dogovorili, da ostane klavniška oprema do dokončanja tehnološkega procesa pitanja piščancev, vendar najkasneje do konca leta 1997, še naprej pri prodajalcu. Zato je bil izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 34. člena ZTLR oziroma iz tretjega odstavka 60. člena SPZ, po katerem se izročitev premične stvari šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve, če sta se stranki dogovorili, da ostane premičnina kljub prenosu lastninske pravice še naprej v posesti prenosnika. Ker je bil prodajalec lastnik predmeta pogodbe, se v zvezi z njo ne more zastaviti vprašanje njegove (ne)dobrovernosti.

(8) Iz izpovedi P.R, izhaja, da je bilo naročnik izdelave klavniške linije Kmetijstvo P. R., torej fizična oseba; da je ta oseba (P.R.) najela kredit, s katerim je bila linija plačana; da je kasneje prišlo do prenosa nakupa klavniške linije na družbo AA d.o.o.; da je bil v zvezi s tem dne 15. 12. 1993 sklenjen sporazum (med njim in družbo AA d.o.o.), iz katerega izhaja, da je bila (klavniška) oprema kupljena od družbe P. d.o.o., ki pa je opremo po njegovem nalogu dobavila ter račun izstavila družbi AA d.o.o. in ne njemu (P.R.); da je družba AA d.o.o. banki odplačevala odstopljeni kredit in da je on (P.R.), ki ga je najel, nastopal kot porok.

(9) Iz izpovedi P.R., ki jo potrjujejo izvedeni listinski dokazi, izhaja, da je bila družba AA d.o.o. (ki je v letu 1996 spremenila firmo v PC d.o.o.) lastnica in posestnica klavniške linije. Zato pri prodaji te linije ni šlo za prodajo tuje stvari po 460. členu ZOR.

(10) Kupoprodajna pogodba med tožečo stranko in družbo PC d.o.o. je bila veljavno sklenjena. Tako je bil veljaven tudi dogovor pogodbenih strank, da se celotna kupnina za klavniško opremo (v znesku 11,130.272,00 SIT) verižno kompenzira med tožečo stranko (kupcem), Kmetijstvom P. R. in družbo PC d.o.o. (prodajalcem), saj so bili podani pogoji za pobot (iz 336. člena ZOR), medtem ko ni bil podan zakoniti zadržek iz 2. točke 341. člena ZOR. Ker je bilo ugotovljeno, da je družba PC d.o.o. imela klavniško opremo ves čas v posesti, ni šlo za njeno brezpravno pridržanje z njene strani.

Materialno pravo, ki ga je treba uporabiti.

(11) Obravnavani posli so bili sklenjeni pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (SPZ; Uradni list RS, št. 87/2002), ki je začel veljati dne 1. 1. 2003. Zato se pridobitev lastninske pravice na premičnini presoja po pravnih pravilih takrat veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).

(12) Obravnavani pravni posli so bili sklenjeni pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 83/2001), ki je začel veljati dne 1. 1. 2002. Zato se pravne posledice teh poslov presojajo po pravnih pravilih takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).

Revizija ni utemeljena.

(13) Revizija je izredno pravno sredstvo, namenjeno odstranjevanju pravnih in procesnih napak. Zato je v skladu z določbo tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni mogoče (utemeljeno) vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Številne revizijske trditve o zmotnih ugotovitvah in napačnih ocenah sodišč nižje stopnje pa pomenijo prav to. Zato jih revizijsko sodišče ne more upoštevati.

(14) Revizijski postopek ni več tisti del pravdnega postopka, v katerem bi bilo mogoče posamezne dejanske ugotovitve zatrjevati kot sporne ob navajanju delov izpovedi prič oziroma strank ali delov posameznih listin. Takšno navajanje revidentke je neupoštevno glede na ugotovitve sodišča prve stopnje in njegovo dokazno oceno ter glede na nadaljnje ugotovitve in presojo sodišča druge stopnje, ki je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo tudi glede dejanskega stanja, v okviru pritožbenih trditev.

(15) Zato tudi niso upoštevni drugačna razlaga pogodb in sporazuma ter drugačni zaključki, ki jih ponuja revidentka. Sodišče prve stopnje je namreč v okviru ugotavljanja dejanskega stanja po oceni sodišča druge stopnje pravilno ugotovilo vsebino pogodb in sporazuma, medtem ko sta sodišči prve in druge stopnje v okviru materialnega prava po oceni revizijskega sodišča pravilno razlagali pomen in učinke pogodb (njihove vsebine) ter sporazuma. Tako je pravilno njuno subsumiranje ugotovljenih (dokazno pomembnih) dejstev (povzetih v 7. do 10. točki predmetne obrazložitve) pod pravno pravilo četrtega odstavka 34. člena ZTLR.

(16) Pri tem za odločitev revizijskega sodišča ni odločilnega pomena, da se sodišči nižje stopnje nista posebej in podrobno opredelili do vsakega od stališč, ki jih je tožena stranka glede sporazuma z dne 15. 12. 1993 zavzela v pripravljalni vlogi z dne 14. 6. 2004, saj sta se glede vsebine in pravnih učinkov navedenega sporazuma opredelili v zadostni meri, sodišče prve stopnje v zadnjem odstavku obrazložitve na 4. strani in v prvem odstavku obrazložitve na 5. strani svoje sodbe, sodišče druge stopnje pa na 4. strani obrazložitve svoje sodbe. Sicer pa je stališče sodišč nižje stopnje do drugih navedb tožene stranke (ki po njuni pravni oceni niso odločilnega pomena) implicitno razvidno iz konteksta celotne obrazložitve njunih sodb.

(17) Revidentka je preko svojih revizijskih navedb skušala prikazati bistvene kršitve v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, predvsem kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pri čemer je večjo težo svojim revizijskim očitkom skušala dati s sklicevanjem na kršitev 22. člena (enako varstvo pravic) in 25. člena (pravica do pravnega sredstva) Ustave Republike Slovenije, vendar pa gre pri tem za posredno (prikrito) izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Pri zatrjevani protispisnosti gre namreč vsebinsko za nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju, ne pa za formalno uveljavljano nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se v razlogih sodb sodišč nižje stopnje navaja o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.

(18) Pri zatrjevani nerazumljivosti in notranji protislovnosti razlogov sodbe sodišča druge stopnje pa gre za poskus prekvalifikacije kršitve četrtega odstavka 324. člena ZPP v postopku pred sodiščem prve stopnje (glede dokazov, na katere je oprlo sodbo), ki ni upošteven revizijski razlog, v kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je glede na 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP upošteven revizijski razlog. Pri zatrjevani kršitvi 8. člena ZPP v postopku pred sodiščem prve stopnje gre prav tako za neupošteven revizijski razlog, medtem ko gre pri posledično zatrjevani kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje (ki naj ne bi odgovorilo na pritožbeni očitek tožene stranke glede kršitve 8. člena ZPP v postopku pred sodiščem prve stopnje) za neutemeljen očitek, saj so iz obrazložitve sodišča druge stopnje v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP razvidni razlogi o odločilnih dejstvih. Tako je implicitno razvidno tudi, na katera dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, in na katere dokaze, ki jih je izvedlo, je oprlo svojo odločitev. (19) S tem je Vrhovno sodišče v zadostnem obsegu odgovorilo na revizijske navedbe (ki so bile po njegovi pravni presoji) odločilnega pomena.

(20) Ker nista podana uveljavljana revizijska razloga in ker tudi ni zasledilo, da bi bilo materialno pravo drugače zmotno uporabljeno, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

(21) Na podlagi posebne določbe 160. člena ZPP vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka (2. točka izreka).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba III Ips 96/2004
• Sodba III Ips 81/2005
• Sodba III Ips 119/2005