Sklep III Ips 91/2005

Jedro

V primeru, ko je ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, razen če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek. V obravnavani zadevi se obresti, čeprav kapitalizirane, uveljavljajo skupaj z glavnico, torej niso glavni zahtevek.

Izrek

1. Revizija se zavrže.

2. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. V skladu z določbama prvega in četrtega odstavka 13. člena Zakona o uvedbi eura (ZUE, Uradni list RS št. 114/2006) se z dnem uvedbe eura (1.1.2007) tolarski zneski, navedeni v predpisih, glasijo na euro, revizijsko sodišče pa je po uradni dolžnosti vse tolarske zneske v sodbah preračunalo v eure.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 33.732,78 EUR (prej 8.083.723,40 SIT) z zamudnimi obrestmi. Navedeni znesek predstavlja vrnitev avansov iz dveh pogodb - iz prve znesek 6.134,49 EUR (prej 1.470.068,90 SIT), iz druge pa znesek 242,57 EUR (prej 58.129,50 SIT). Preostanek v višini 27.355,72 EUR predstavljajo pogodbeno dogovorjene obresti, obračunane do 30.4.1991.

3. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke ugodilo samo v neznatnem delu glede teka zamudnih obresti, v ostalem delu pa jo je zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

4. Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Po določbi 490. člena ZPP revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5.000.000,00 SIT). Po 39. členu ZPP se v primeru, ko je ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, razen če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek. V obravnavani zadevi se obresti, čeprav kapitalizirane, uveljavljajo skupaj z glavnico, torej niso glavni zahtevek. Kot glavna zahtevka se uveljavljata zneska obeh avansov, katerih vrnitev zahteva tožeča stranka. Nobeden od njiju ne presega mejne vrednosti, predpisane za dovoljenost revizije. Zato revizija ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

8. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, je revizijsko sodišče odločilo, da glede na določbo prvega odstavka 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 601/2004
• Sklep II Ips 254/2004, enako tudi II Ips 89/2004
• Sklep II Ips 135/2007