Sklep III Ips 43/2007

Jedro

Za odločanje o preklicu naroka ne zadostuje le (pavšalna) strankina trditev, ki je ni mogoče preizkusiti.

Odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravilna že zato, ker tožena stranka neopravičeno ni pristopila na narok, ki je bil določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje (118. člen ZPP).

Utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje je lahko le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, kar pa "evidentna oz. očitna jasna napaka odvetnice" ni.

Izrek

1. Revizija se zavrne.

2. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

(1) Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu (sodišče prve stopnje), pred katerim se je nadaljeval postopek po ugovoru tožene stranke proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je odločalo o zahtevku A. d.o.o. V. (pravne prednice tožeče stranke) na plačilo 4,095.125,10 SIT (pred skrčitvijo zahtevka na plačilo 4,297.102,00 SIT) ter zahtevku tožene stranke po nasprotni tožbi na plačilo 4,270.609,00 SIT (pred skrčitvijo zahtevka na plačilo 4,278.909,00 SIT). Sodišče prve stopnje je obema zahtevkoma delno ugodilo, delno pa ju je zavrnilo. Kondemnatorni del z ugovorom izpodbijanega sklepa o izvršbi je pustilo v veljavi za glavnico 3,611.624,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in za ustrezni del stroškov izvršilnega postopka, glede preostalega dela zahtevka pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Zahtevku po nasprotni tožbi je ugodilo za znesek 390.560,10 SIT, v preostalem delu (za 3,880.048,90 SIT) pa ga je zavrnilo.

(2) Proti sodbi sodišča prve stopnje sta se pritožili obe pravdni stranki. Preden je sodišče druge stopnje odločilo o pritožbah je prišlo do prekinitve postopka zaradi izbrisa prvotne tožeče stranke (A. d.o.o. V.) iz sodnega registra po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Postopek je prevzel edini ustanovitelj A. d.o.o. P. R. (vloga na listovni številki 169 v spisu). Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o nadaljevanju postopka in v njem sklenilo, da se bo postopek nadaljeval po pravilih rednega pravdnega postopka (listovna številka 170 v spisu). V nadaljnjem postopku je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbi obeh strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

(3) Dva meseca po tem, ko je bila sodba sodišča druge stopnje vročena pooblaščenki tožene stranke, je tožena stranka po svojem zakonitem zastopniku vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev revizije. Obenem s predlogom je vložila tudi revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje. Za vrnitev v prejšnje stanje je prosila zato, ker je bila s strani svoje odvetnice zavedena glede pravice do revizije. Odvetnica, ki jo je zastopala pred sodiščem prve in druge stopnje, ji je namreč sporočila, da revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spora ne presega 5,000.000,00 SIT. Tožena stranka je bila šele po poteku roka za revizijo opozorjena, da se je v obravnavanem primeru postopek nadaljeval po pravilih rednega pravdnega postopka in da bi bila zato revizija dovoljena. Poleg tega je zamudo opravičevala z navedbo, da je bila v tem času (očitno njen zakoniti zastopnik) v hudem stresno-depresivnem stanju, ter s tem, da je realna vrednost pravde po izračunu poslovne banke 55,000.000,00 SIT.

(4) Sodišče prve stopnje predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodilo in je revizijo tožene stranke proti sodbi sodišča druge stopnje zavrglo kot prepozno. Tožena stranka je proti sklepu sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in o zavrženju revizije vložila pritožbo. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(5) V tem postopku Vrhovno sodišče odloča o reviziji tožene stranke proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in zavrženju revizije (vložene proti sodbi sodišča druge stopnje). Tožena stranka v reviziji uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijana sklepa razveljavi, dovoli vrnitev v prejšnje stanje ter odpravi izpodbijani sodbi sodišč nižjih stopenj.

(6) Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

(7) Vrhovno sodišče je pri odločanju uporabilo pravila rednega pravdnega postopka. Odkar teče postopek med fizično osebo na strani tožeče stranke in pravno osebo na strani tožene stranke namreč ni več razloga, zaradi katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih, v katerem so pravice strank, tudi pravica do revizije, omejene.

(8) Revizija ni utemeljena.

(9) Po določbi 118. člena ZPP se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli, če je zamujen narok, določen za predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpisalo narok, ki pa se ga tožena stranka ni udeležila. Dva dni pred narokom je sodišču poslala predlog za preložitev naroka, kateremu pa sodišče prve stopnje ni ugodilo in je razpisani narok opravilo. Tožena stranka nanj ni pristopila.

(10) Po 115. členu ZPP bi sodišče prve stopnje razpisani narok na predlog stranke lahko preložilo. Ker tega ni storilo, je bilo treba presoditi, ali bi tožena stranka (njen zakoniti zastopnik) kljub temu morala priti na narok, razpisan zaradi predloga za vrnitev v prejšnje stanje.(1)

(11) Revizijski očitek tožene stranke, da sta sodišči nižjih stopenj nekorektno in neprepričljivo razlagali njene argumente za preložitev naroka, je neutemeljen. Zaključek sodišč nižjih stopenj, da tožena stranka za zamudo naroka ni imela upravičenih razlogov, je pravilen in v izpodbijanih sklepih tudi jasno obrazložen (četrti odstavek na drugi strani sklepa sodišča prve stopnje ter četrti odstavek na 3. strani sklepa sodišča druge stopnje). Glede na to da je bilo vabilo na narok toženi stranki vročeno deset dni pred narokom (povratnica, pripeta k listovni številki 205 v spisu), napaki na vabilu (glasilo se je na narok za gospodarske spore namesto na narok za pravdno zadevo in na odvetnico, ki tožene stranke ni več zastopala) ne opravičujeta zamude naroka. Zamude naroka pa tudi ne opravičuje zgolj pavšalna navedba tožene stranke, da njen novi odvetnik M. K. zaradi nujne zadržanosti ne more priti na narok. Iz spisa namreč izhaja, da je tožena stranka odvetnika M. K. šele kasneje pooblastila za zastopanje. Ne glede na to kaj se je z njim dogovarjala pred predlogom za preložitev naroka, pa bi v predlogu morala navesti, za kakšno zadržanost gre, in zanjo tudi ponuditi ustrezen dokaz. Za odločanje o preklicu naroka namreč ne zadostuje le (pavšalna) strankina trditev, ki je ni mogoče preizkusiti.(2)

(12) Odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je torej pravilna že zato, ker tožena stranka neopravičeno ni pristopila na narok, ki je bil določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje (118. člen ZPP). Kljub temu Vrhovno sodišče dodaja, da tudi razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, niso narekovali vrnitve v prejšnje stanje. Dejstvo, da je tožena stranka šele naknadno izvedela, da bi v njeni zadevi revizija bila dopustna, ne predstavlja upravičenega vzroka za zamudo roka za vložitev revizije,(3) pa čeprav je bila tožena stranka zavedena s strani odvetnice. Utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje je lahko le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, kar pa "evidentna oz. očitna jasna napaka odvetnice" ni.(4) Prav tako vrnitve v prejšnje stanje ne upravičuje zgolj pavšalna navedba o "hudem stresoidno - depresivnem stanju" zakonitega zastopnika tožene stranke, ne da bi tožena stranka to dokazala z zdravstveno dokumentacijo. Poleg tega ni pojasnila, kako naj bi sicer takšno stanje zakonitega zastopnika vplivalo na sodelovanje tožene stranke (kot gospodarske družbe) v konkretnem pravdnem postopku. Nadalje na odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje ne more vplivati pomen zadeve, v kateri je bil zamujen rok. Tako je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo navedb tožene stranke o vrednosti spora in njegovih posledicah zanjo.

(13) Sodba sodišča druge stopnje je bila takratni pooblaščenki tožene stranke vročena dne 12. 1. 2006. Tožena stranka je revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje oddala priporočeno na pošto dne 16. 3. 2006. Ker je bila revizija vložena po poteku tridesetdnevnega roka (prvi odstavek 367. člena ZPP) in ker predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni bilo ugodeno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je revizijo kot prepozno zavrglo (prvi odstavek 374. člena ZPP), sodišče druge stopnje pa, ko je tak sklep potrdilo.

(14) S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na revizijske očitke o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka pri odločanju o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in zavrženju revizije. Ker ti niso utemeljeni, je revizijo proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in sklep o zavrženju revizije (vložene proti sodbi sodišča druge stopnje), na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo. Do obsežnih revizijskih navedb, s katerimi je tožena stranka izpodbijala sodbo sodišča druge stopnje in jih prepisala iz (prepozno vložene) revizije proti njej, ter do navedb, s katerimi je poudarila pomembnost zadeve, zaradi katere bi morala biti revizija po njeni oceni dovoljena, se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo. Na vprašanje pravočasnosti revizije namreč v nobenem pogledu ne morejo vplivati.

(15) Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

----------------

Op. št. (1): Tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 218/2005 z dne 7.7.2005. Op. št. (2): Primerjaj razloge iz sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 596/2003 z dne 11. 11. 2004. Op. št. (3): Glej sodno prakso in stališča teorije pri A. Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem - 1. knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 491 do 492. Op. št. (4): Primerjaj razloge iz sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 495/99 z dne 30. 3. 2000.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 65/2005
• Sklep III Ips 87/2007
• Sklep VIII Ips 47/2003