<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep G 4/2005

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2007:G.4.2005
Evidenčna številka:VS41041
Datum odločbe:11.09.2007
Področje:PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
Institut:zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borzne posredniške družbe - pravni interes za tožbo

Jedro

Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave je vezano na konkretno borzno posredniško družbo in ima svoj smisel le, če (dokler) družba opravlja takšno dejavnost. Iz ustreznih podatkov sodnega registra pa izhaja, da družba več ne opravlja storitev z vrednostnimi papirji.

Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja ni ovira, da tožeča stranka ne bi mogla opravljati funkcije člana uprave v tej družbi.

Izrek

1. Tožba se z a v r ž e.

2. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

(1) Tožena stranka je z uvodoma navedeno odločbo zavrnila zahtevo tožeče stranke za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe B. borzno posredovanje in svetovanje d.o.o.

(2) Ker tožeča stranka na predstavitvi vodenja poslov borzno posredniške družbe (B.) ni hotela pojasniti transakcije z delnicami G., povezane z njeno družbo G. d.o.o. L., je tožena stranka zaključila, da tožeča stranka nima osebnih lastnosti in izkušenj, potrebnih za vodenje poslov B. Netransparentnost vodenja poslov lastne družbe na trgu vrednostnih papirjev naj bi namreč kazala na neprimernost izkušenj in lastnosti tožeče stranke za vodenje poslov B., ki po svoji vsebini pomenijo tudi zagotavljanje transparentnosti pri poslovanju z vrednostnimi papirji oziroma na trgu vrednostnih papirjev.

(3) Tožeča stranka je proti odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev (Agencije) dne 25. 4. 2005 (priporočeno po pošti) vložila tožbo pred Vrhovnim sodiščem. V postopku sodnega varstva po določbah ZTVP-1 je predlagala odpravo odločbe Agencije, ki jo je izpodbijala zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oziroma napravljenih napačnih sklepov ter bistvene kršitve pravil postopka. Napovedala je tudi ustavno presojo domnevno ustavno sporne določbe ZTVP-1, ki "govori o lastnostih kandidata na nedoločen (abstrakten) način". Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

(4) Tožba je bila vročena Agenciji, ki je v odgovoru nanjo kot neutemeljene prerekala tožbene navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

(5) Tožba je bila vročena tudi Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, ki pa kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v postopku.

(6) Tožena stranka je naknadno (dne 27. 8. 2007) Vrhovnemu sodišču poslala v vednost odločbo z dne 13. 12. 2006, opr. št. 2 in 21, s katero je borzni posredniški družbi B. borzno posredovanje in svetovanje d.o.o., prenehalo dovoljenje za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji, št. 21/2 z dne 22. 2. 1995 in št. 21/21 z dne 3. 4. 1996.

Materialno pravo, ki ga je treba uporabiti.

(7) Dne 11. 8. 2007 je začel veljati Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI; Uradni list RS, št. 67/2007). Vendar pa je Agencija v postopku za izdajo dovoljenja že odločila pred uveljavitvijo ZTFI. Zato se predmetni postopek glede na določbo petega odstavka 583. člena ZTFI konča po ZTVP-1.

Procesno pravo, ki ga je treba uporabiti.

(8) Tožba v tem sporu je bila vložena dne 26. 4. 2005, vendar o njej še ni bilo odločeno do uveljavitve Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/2006). Zato se na podlagi drugega odstavka 324. člena ZTVP-1 v zvezi s 104. členom ZUS-1 glede vprašanja pravnega interesa uporabijo določbe Zakona o upravnem sporu (ZUS; Uradni list RS, št. 50/97, 65/97-popr. in 70/2000). Pravni interes.

(9) Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta mora biti podana ves čas postopka. ZUS namreč v prvem odstavku 4. člena določa, da je upravni spor dopusten, če tožnik uveljavlja, da je prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in mu vročen v predpisanem roku; v 4. točki prvega odstavka 34. člena pa določa, da sodišče zavrže tožbo, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist.

(10) Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Ne zadošča le možnost ugotovitve zakonitosti ali nezakonitosti upravnega akta.

(11) Iz odločbe tožene stranke, ki jo je naknadno poslala Vrhovnemu sodišču v vednost, izhaja, da je borzni posredniški družbi B. d.o.o., prenehalo dovoljenje za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji (glej tudi 6. točko tozadevne obrazložitve). Iz podatkov spisa, predvsem iz navedb tožeče stranke, pa tudi iz podatkov vpisnika Vrhovnega sodišča, pa v zvezi s tem ne izhaja, da bi tožeča stranka (v zakonskem roku) začela postopek sodnega varstva proti odločbi Agencije z dne 13. 12. 2006, opr. št. 2 in 21.

(12) Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave je vezano na konkretno borzno posredniško družbo in ima svoj smisel le, če (dokler) družba opravlja takšno dejavnost. Iz ustreznih podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani (za subjekt B. d.o.o.) pa izhaja, da družba B. več ne opravlja storitev z vrednostnimi papirji. Zato za to družbo že pojmovno ni (več) mogoče izdati zahtevanega dovoljenja. Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja pa sicer ni ovira, da tožeča stranka ne bi mogla opravljati funkcije člana uprave v tej družbi.

Tožba ni dovoljena.

(13) Zato (ker je pravni interes procesna predpostavka za odločanje po ZTVP-1 in ZUS) je Vrhovno sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS kot nedovoljeno zavrglo (1. točka izreka), ne da bi odgovarjalo na (druge) navedbe strank. Tožeča stranka namreč ni zatrjevala kakšne druge podlage za obstoj pravnega interesa, ki mora sicer biti neposreden in konkreten. Tako tudi ni (konkretno) zatrjevala, da bi izpodbijana odločba kljub odločbi Agencije z dne 13. 12. 2006, opr. št. 2 in 21, kakorkoli drugače neposredno posegala v njene lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.

(14) Ker je Vrhovno sodišče zavrglo tožbo, tožeča stranka na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 23. člena ZUS sama trpi svoje stroške postopka (2. točka izreka).


Zveza:

ZUS člen 34, 34/1-4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMTkzMA==