Sklep G 10/2005

Jedro

Iz odgovora na tožbo izhaja, da je tožena stranka izdala dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave v zavarovalni delniški družbi drugi osebi, kar pomeni, da je bil razpis za člana uprave uspešno zaključen. Torej tožeča stranka, tudi če bi pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave, ne bi izboljšala svojega pravnega položaja.

Pri izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe in pri imenovanju člana uprave zavarovalne delniške družbe gre za dva ločena (čeprav vsebinsko povezana) postopka. O izdaji dovoljenja namreč odloča Agencija za zavarovalni nadzor, o imenovanju člana uprave pa nadzorni svet zavarovalne delniške družbe.

Izrek

Tožba se z a v r ž e.

Obrazložitev

(1) Tožeča stranka je v zvezi z razpisom, ki je bil dne 7. 5. 2005 objavljen v časopisu D., istega dne vložila zahtevo za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave Z. d.d. L.

(2) Tožena stranka je z dopisom z dne 5. 7. 2005, št. 30, obvestila tožečo stranko, da jo je Z. d.d. L. dne 13. 6. 2005 obvestila, da sta bila za predsednika in člana uprave imenovana mag. A. K. in dr. B. E., ter jo istočasno pozvala, da se izjavi, ali še vztraja pri zahtevi za izdajo dovoljenja. Tožeča stranka je z dopisom z dne 1. 8. 2005 odgovorila, da vztraja pri vloženi zahtevi.

(3) Ker vloga tožeče stranke z dne 7. 5. 2005 ni bila popolna, jo je tožena stranka s sklepom z dne 28. 10. 2005, št. 3, pozvala, da vlogo (v roku osem dni) dopolni tako, da predloži manjkajoče listine.

(4) Ker ji tožena stranka ni izdala dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, je tožeča stranka dne 7. 11. 2005 vložila tožbo v upravnem sporu pred naslovnim sodiščem, s katero je zahtevala: (1) da se ugotovi, da "v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave na podlagi razpisa, objavljenega dne 7. 5. 2005, Agencija za zavarovalni nadzor ni ravnala po pravilih postopka, kar je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve tako tožene stranke kot vseh nadaljnjih odločitev, ki na tej podlagi temeljijo"; ter (2) da "se vsa dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, izdana v postopku na podlagi razpisa z dne 7. 5. 2005, razveljavijo", medtem ko "je tožena stranka dolžna izvesti postopek pridobitve dovoljenj vsem prosilcem pod enakimi pogoji". Tožeča stranka je zatrjevala, da zaradi neizdanega dovoljenja ni imela možnosti kandidiranja oziroma da je bila prizadeta v svojih pravicah.

(5) Tožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila (redna št. 6). Agencija za zavarovalni nadzor (Agencija) je navedla, da je zahtevo tožeče stranke zavrgla s sklepom z dne 23. 11. 2005, št. 302, ker je v danem roku ni dopolnila. Iz vlogi z dne 30. 11. 2005 (redna št. 8) priložene povratnice izhaja, da je bil navedeni sklep tožeči stranki vročen dne 24. 11. 2005. Sicer pa je tožena stranka prerekala tožbene navedbe in predlagala, da naslovno sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navedla je, da s prekoračenjem zakonsko določenega roka za odločanje, ki naj bi iztekel po treh mesecih od vložitve zahteve za izdajo dovoljenja, tožeči stranki ni nastala nobena škoda, saj je do takrat rok za prijavo na razpis že iztekel. Navedla pa je tudi, da je odločba, št. 3020, s katero je odločila o zahtevku dr. B. E. za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v Z. d.d. L., postala pravnomočna dne 16. 8. 2005. Ker proti njej glede na tretji odstavek 266. člena ZZavar ni mogoče vložiti izrednih pravnih sredstev, je tudi ni mogoče razveljaviti.

(6) Tožba je bila vročena tudi Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, ki je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v postopku (redna št. 5).

(7) Tožeča stranka je v vlogi z dne 12. 12. 2005 (redna št. 10) glede na navedbe tožene stranke dodatno utemeljila svoj zahtevek. Tako je navedla, da je za vzpostavitev razmerja med družbo in poslovodno osebo (članom uprave) konstitutivnega pomena akt o imenovanju, saj po imenovanju imenovana oseba ne potrebuje več nobenega dokaza o izpolnjevanju pogojev za opravljanje funkcije, na katero je bila imenovana.

Predmet tožbe.

(8) Iz naslova tožbe izhaja, da je tožeča stranka tožbo vložila "zaradi neizdanega upravnega akta" (pri čemer iz tožbenih navedb izhaja, da je z upravnim aktom mislila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave), in to "v predpisanem roku" (kar pravno ovrednoteno pomeni, da je tožbo vložila zaradi molka organa). Vendar pa iz tožbenega predloga izhaja, da vsebinsko izpodbija odločbo, št. 3020, s katero je Agencija odločila o zahtevku dr. B. E. za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v Z. d.d. L.. Tožeča stranka namreč zaradi nepravilnosti v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, na podlagi razpisa, ki je bil dne 7. 5. 2005 objavljen v časopisu D., vsebinsko zahteva odpravo navedene odločbe (ki je sicer ni konkretno navedla). Ker je ta odločba postala pravnomočna dne 16. 8. 2005, pa je ob vložitvi obravnavane tožbe (dne 7. 11. 2005) rok za uveljavljanje sodnega varstva iz prvega odstavka 284. člena ZZavar že iztekel.

(9) Če bi naslovno sodišče vseeno štelo, da je tožeča stranka tožbo vložila zaradi molka organa, pa ni mogoče spregledati, da je njen tožbeni zahtevek nesklepčen, saj s tožbo ne zahteva izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave (drugi odstavek 281. člena ZZavar v zvezi s 104. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/2006) in 31. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS; Uradni list RS, št. 50/97, 65/97-popr. in 70/2000).

Pomanjkljivosti tožbe.

(10) Za člana uprave zavarovalne delniške družbe je lahko imenovana le oseba, ki pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe (prvi odstavek 25. člena ZZavar). Zahtevi za izdajo dovoljenja mora kandidat za člana uprave zavarovalne delniške družbe priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev (drugi odstavek 25. člena ZZavar). Gre za naslednje dokaze: da je kandidat za člana uprave zavarovalne delniške družbe ustrezno strokovno usposobljen ter da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov zavarovalnice (1. točka prvega odstavka 24. člena ZZavar); da kandidat za člana uprave zavarovalne delniške družbe ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi določenih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti, ki še niso bila izbrisana iz evidence (2. točka prvega odstavka 24. člena ZZavar).

(11) Iz sklepa Agencije z dne 28. 10. 2005, št. 3, izhaja, da vloga tožeče stranke ni bila popolna (glej tudi 3. točko tozadevne obrazložitve). Iz njenega sklepa z dne 23. 11. 2005, št. 302, pa izhaja, da je tožeča stranka v danem roku ni dopolnila (glej tudi 5. točko tozadevne obrazložitve), kar onemogoča njeno vsebinsko obravnavo. Ker tožeča stranka očitanih pomanjkljivosti v danem roku ni odpravila, je Agencija zahtevo tožeče stranke v skladu s četrtim odstavkom 328. člena ZZavar zavrgla, pri čemer iz podatkov spisa (Agencije in Vrhovnega sodišča) ne izhaja, da bi tožeča stranka proti navedeni odločbi uveljavljala posebno sodno varstvo, ki ji ga nudi ZZavar. Ker je bila obravnavana tožba vložena dne 7. 11. 2005, namreč ni mogoče šteti, da se njen tožbeni predlog nanaša tudi na navedeno odločbo (z dne 23. 11. 2005).

Pravni interes.

(12) Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta mora biti podana ves čas postopka. ZUS (ki se v tej zadevi uporablja na podlagi drugega odstavka 281. člena ZZavar v zvezi s 104. členom ZUS-1) namreč v prvem odstavku 4. člena določa, da je upravni spor dopusten, če tožnik uveljavlja, da je prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in mu vročen v predpisanem roku; v 4. točki prvega odstavka 34. člena pa določa, da sodišče zavrže tožbo, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist.

(13) Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Ne zadošča le možnost ugotovitve zakonitosti ali nezakonitosti upravnega akta (glej obrazložitev sklepa naslovnega sodišča z dne 24. 1. 2006, opr. št. G 21/2002).

(14) Iz odgovora na tožbo izhaja, da je Agencija z odločbo, št. 3020, ki je postala pravnomočna dne 16. 8. 2005, dr. B. E. izdala dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave v Z. d.d. L. (glej tudi 5. in 8. točko tozadevne obrazložitve), kar pomeni, da je bil razpis za člana uprave uspešno zaključen. Torej tožeča stranka, tudi če bi pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave, ne bi izboljšala svojega pravnega položaja (glej tudi 8. točko tozadevne obrazložitve), s tem, da gre sicer pri izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe in pri imenovanju člana uprave zavarovalne delniške družbe za dva ločena (čeprav vsebinsko povezana) postopka. O izdaji dovoljenja namreč odloča Agencija za zavarovalni nadzor, o imenovanju člana uprave pa nadzorni svet zavarovalne delniške družbe. Tožba ni dovoljena.

(15) Zato (ker je pravni interes procesna predpostavka za odločanje po ZZavar in ZUS) je Vrhovno sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 281. člena ZZavar v zvezi s 104. členom ZUS-1 in 4. točko prvega odstavka 34. člena ZUS kot nedovoljeno zavrglo (in ne kot neutemeljeno zavrnilo), ne da bi odgovarjalo na druge navedbe strank.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba G 12/2003
• Sklep I Up 719/2007
• Sklep X Ips 541/2007, enako tudi X Ips 533/2007