Sklep III Ips 40/2007

Jedro

Revizija proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je ugodilo pritožbama obeh toženk ter razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve o zahtevku za povrnitev izpada dohodka in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ni dovoljena, ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.

Izrek

1. Revizija se zavrže.

2. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.

2. Tožeča stranka naj bi bila oškodovana zaradi preobremenitve poslovnega prostora nad njeno mizarsko delavnico. Povrnitev škode (zaradi manjvrednosti poslovnih prostorov in izpada dohodka) ter stroškov, povezanih z ugotavljanjem škode, je zahtevala od prve toženke kot lastnice poslovnega prostora nad njeno mizarsko delavnico in od druge toženke kot najemnice tega prostora.

3. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke glede podlage utemeljen.

4. Proti vmesni sodbi sodišča prve stopnje sta se pritožili obe toženki. Sodišče druge stopnje je njunima pritožbama ugodilo. Vmesno sodbo sodišča prve stopnje je delno spremenilo tako, da je zahtevke na plačilo odškodnine zaradi manjvrednosti poslovnega prostora ter na plačilo stroškov izdelave cenitvenega poročila in strokovnega mnenja zavrnilo. V preostalem delu (glede zahtevka na povrnitev izpada dohodka) pa je vmesno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Tožeča stranka je proti sklepu in sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo. V njej uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, "v celoti razveljavi sodbo" sodišča druge stopnje in mu zadevo vrne v novo odločanje. Čeprav tožeča stranka Vrhovnemu sodišču predlaga le razveljavitev sodbe, pa je iz uvoda in obrazložitve revizije (prvi odstavek na tretji strani revizije) razvidno, da tožeča stranka z njo izpodbija sklep in sodbo sodišča druge stopnje.

6. Revizija je bila vročena obema toženkama, ki nanjo nista odgovorili, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

7. Revizija ni dovoljena.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko izpodbija pravnomočna sodba, izdana na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Dodaten pogoj za dovoljenost revizije v gospodarskih sporih je, da vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (sklepa - smiselna uporaba drugega odstavka 384. člena ZPP) presega 20.864,63 EUR, prej 5,000.000,00 SIT (490. člen ZPP), pri čemer se pri določitvi vrednosti spornega predmeta upošteva samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP).

9. Revizija proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je ugodilo pritožbama obeh toženk ter razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve o zahtevku za povrnitev izpada dohodka in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ni dovoljena, ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.

10. Revizija proti sodbi sodišča druge stopnje, s katero je ugodilo pritožbama obeh toženk ter spremenilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo zahtevek tožeče stranke na plačilo odškodnine za manjvrednost njenega poslovnega prostora ter na povrnitev stroškov za izdelavo cenitvenega poročila gradbene stroke in strokovnega mnenja, pa ni dovoljena zato, ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT). Tožeča stranka je namreč za manjvrednost poslovnih prostorov od prve in druge toženke zahtevala plačilo 9.597,73 EUR (prej 2,300.000,00 SIT), za stroške izdelave cenitvenega poročila 125,19 EUR (prej 30.000,00 SIT) in za stroške strokovnega mnenja 208,65 EUR (prej 50.000,00 SIT).

11. Nedovoljeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP, ker tega v mejah svojih pravic ni storil že sodnik sodišča prve stopnje. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, po prvem odstavku 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 154/2008
• Sklep II Ips 342/2001
• VSRS sklep II Ips 23/2017