Sodba III Ips 151/2006
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Gospodarski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2007:III.IPS.151.2006 |
| Evidenčna številka: | VS41024 |
| Datum odločbe: | 24.04.2007 |
| Področje: | OBLIGACIJSKO PRAVO |
| Institut: | podjemna pogodba - razdrtje pogodbe - plačilo po podjemni pogodbi |
Jedro
Če naročnik po razdrtju podjemne pogodbe ugovarja plačilu preostanka dogovorjenega plačila (629. člen ZOR), mora podjemnik postaviti trditve (in jih po potrebi dokazati), ne le glede preostanka dogovorjenega plačila, temveč tudi glede odtegljajev (to je stroškov, ki jih ni imel, pa bi jih bil moral imeti, zaslužka drugje in opuščenega zaslužka drugje). Če tega podjemnik ne stori, ni upravičen do preostanka dogovorjenega plačila.
Izrek
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.
Obrazložitev
Dejansko stanje 1. Tožeča in tožena stranka sta dne 24. 3. 2000 sklenili pogodbo o izdelavi projektne dokumentacije (projektantsko pogodbo), v kateri je bila tožeča stranka podjemnik, tožena stranka pa naročnik. Tožena stranka je namreč nameravala zgraditi poslovno zgradbo.
2. Tožena stranka je dne 23. 11. 2001 poslala tožeči stranki sporočilo, da naj se prekine projektiranje zato, ker se je odločila, da bo prodala zemljišče in gradila raje kje drugje. Pred tem je že plačala 20 % pogodbeno dogovorjenega plačila.
3. Po prejemu sporočila je tožeča stranka zahtevala plačilo preostanka dogovorjenega plačila v višini 4.800.000,00 SIT in zamudne obresti. Toženec se je branil, da tožeča stranka ni izdelala ničesar razen idejne zasnove.
4. Okrožno sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo tožeče stranke. Zoper to sodbo je bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti.
Razlogi 5. Višje sodišče je menilo, da sta stranki sklenili podjemno pogodbo. Tožena stranka kot naročnik je na temelju 629. člena ZOR lahko razdrla podjemno pogodbo. Podjemnik je upravičen v takšnem primeru zahtevati le razliko med še neplačanim zaslužkom, zmanjšanim za stroške, ki jih ni imel, za zaslužek drugje in za namerno opuščeni zaslužek. Tožeča stranka naj bi navedb v zvezi s stroški ne podala in ne predlagala izvedbe dokazov. Zato naj bi okrožno sodišče pravilno zavrnilo zahtevek tožeče stranke, ker ni bil pravilno uveljavljan.
6. Takšno pravno stališče napada zahteva za varstvo zakonitosti, ki uveljavlja zmotno uporabo 629. člena ZOR. Meni namreč, da je bilo dokazno breme omejitve pravice tožeče stranke do plačila na toženi stranki.
7. Ker očitana kršitev ni bila storjena, je zahteva za varstvo zakonitosti neutemeljena in se zavrne (drugi odstavek 391. člena in 378. člen ZPP).
8. Trditveno in dokazno breme za svoj zahtevek nosi tožeča stranka (212. člen ZPP). Ker je tožena stranka razdrla pogodbo, je tožeča stranka uveljavljala zahtevek za plačilo na temelju 629. člena ZOR (prim. tudi skoraj enaki 648. člen OZ).
9. Tožeča stranka je v tožbi sama navedla, da lahko zahteva dogovorjeno plačilo, zmanjšano za prihranjene stroške, za zaslužek kje drugje in za namenoma opuščeni zaslužek. Ničesar pa ni navedla niti glede prihranjenih stroškov, niti glede zaslužka kje drugje in ne glede namenoma opuščenega zaslužka. Glede tega tudi ni predlagala izvedbe kakšnih dokazov.
10. 629. člen ZOR določa naslednje: naročnik "mora ... prevzemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške ..., kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti." Tožeča stranka torej ni v vsakem primeru upravičena do preostanka plačila za svoje delo. Nasprotno, zahtevati sme le razliko med pogodbeno dogovorjenim plačilom, zmanjšanim za odtegljaje.
To ni edina zakonska določba, ki vpliva na trditveno, in posledično dokazno breme tožeče stranke. Za porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena je pomembna še okoliščina, da bo do podatkov o odtegljajih praviloma imel dostop le podjemnik, naročnik pa komaj kdaj.
Tožena stranka je zahtevku tožeče stranke ugovarjala le zelo splošno. V svojem ugovoru tožena stranka ni niti mogla navajati natančno opredeljenih dejstev, ki bi kazala na to, kolikšen del zahtevka je morebiti neutemeljen in za kakšen znesek gre.
Potem ko je tožena stranka podala ugovor, bi tožeča stranka torej morala postaviti trditve (in jih po potrebi dokazati), ne le glede dogovorjenega preostanka plačila, temveč tudi glede odtegljajev. Tega pa ni storila, čeprav je celo sama citirala tisti del 629. člena ZOR, ki opredeljuje njen zahtevek kot razliko med dogovorjenim plačilom, in odtegljaji. Nedokazano je ostalo, kolikšen je tisti preostanek pogodbeno dogovorjenega plačila, ki bi ga glede na 629. člen ZOR lahko zahtevala. Odločitev višjega sodišča je v toliko pravilna, kolikor jo je bilo potrebno preizkusiti glede na uveljavljane razloge v zahtevi za varstvo zakonitosti.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 22.08.2009
