<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba G 12/2006

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2007:G.12.2006
Evidenčna številka:VS40993
Datum odločbe:06.02.2007
Področje:PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Institut:stranka v postopku - prevzemna ponudba - odločanje o izdaji dovoljenja - sprememba prevzemne ponudbe - stranska udeležba - pravna korist (interes) - postopek nadzora
Objava v zbirki VSRS:G 2005-2008

Jedro

Stranska udeleženka je oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranska udeleženka je samo tista oseba, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravno korist (interes) v stvari, ki je predmet postopka, če jo v postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora določeno razmerje stranske udeleženke do stvari, ki je predmet konkretnega postopka. To razmerje ureja materialni predpis, iz katerega je tudi razvidno, ali ima kdo oziroma kdo ima lahko kakšno pravico ali pravno korist v stvari, o kateri se odloča v postopku. Takšen materialni predpis je v konkretnem primeru ZTVP-1.

ZTVP-1, ki primarno ureja postopek sodnega varstva in posebej postopek odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo (po Zakonu o prevzemih) v prvem odstavku 378. člena jasno določa, da je ne glede na določbi njenega prvega in drugega odstavka 370. člena stranka v postopku izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo samo ponudnica.

Če se postopka izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo kot stranka ne more udeležiti nihče drug kot ponudnica, se ga ne more udeležiti niti oseba, katere pravni interes bi utegnil biti z dovoljenja prizadet - torej stranska udeleženka, pojmovana v smislu 142. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Postopku odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo sledi postopek nadzora nad njenim potekom. Postopek nadzora opravlja Agencija. Gre za nadzor, namenjen varstvu javnega interesa. V postopku nadzora pa je stranka v postopku samo subjekt nadzora, to je oseba, nad katero Agencija opravlja nadzor. Ker ZTVP-1 nima določb, ki bi drugim osebam omogočale udeležbo v tem postopku, se nobena druga oseba razen ponudnice (potencialnega subjekta nadzora) ne more udeležiti postopka po izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo, niti kot stranka niti kot stranska udeleženka. Agencija z ukrepi nadzora odloča o pravicah, obveznostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb. Vendar pa lahko s svojimi odločbami (oziroma z opustitvijo ukrepov nadzora) posredno poseže tudi v pravne interese drugih oseb, v njihov pravni položaj. Zato ima lahko vložnica prijave ali druge vloge v tem postopku vseeno položaj stranske udeleženke, če izkaže pravni interes (da se želi udeležiti postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi). Tožeča stranka je obstoj pravnega interesa zatrjevala s tem, da naj bi bila zaradi neprestanega spreminjanja cene za odkup delnic ciljne družbe v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo omejena pri pravici vodenja poslov iz prvega odstavka 265. člena Zakona o gospodarskih družbah (ki določa, da uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost). Za obstoj pravnega interesa bi morala tožeča stranka izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšala svoj pravni položaj. Vendar pa tožeča stranka nima več pravnega interesa (ki mora obstajati do konca postopka), da se udeleži postopka odločanja o prevzemni ponudbi in njeni spremembi, saj je Agencija z odločbo odločila (ugotovila), da je "ponudba za odkup delnic uspešna". Z izdajo navedene odločbe je bil namreč postopek v zvezi s prevzemno ponudbo pred Agencijo zaključen.

Izrek

(1) Tožba se zavrne.

(2) Tožeča stranka sama trpi stroške postopka.

Obrazložitev

(1) V. d.d. N. (nadaljevanju: ponudnica) je dne 28. 8. 2006 pri toženi stranki vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za ponudbo za odkup delnic Vi. d.d., N. (v nadaljevanju: izdajateljice). Takšno (predhodno) dovoljenje je bilo namreč po določbi prvega odstavka 23. člena Zakona o prevzemih (ZPre - Uradni list RS, št. 47/97) potrebno za ponudbo za odkup oziroma je po določbi prvega odstavka 32. člena ZPre-1 (Uradni list RS, št. 79/2006) potrebno za pridobitev dovoljenja za prevzemno ponudbo. Ponudnica je na podlagi sklepa Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencije), opr. št. 1 z dne 31.8.2006, svojo zahtevo dopolnila dne 4. 9. 2006, nakar je Agencija z odločbo, opr. št. 17 z dne 6. 9. 2006, odločila, da se ponudnici izda dovoljenje za odkup 3,846.725 (7,347.565 - 3,500.840) navadnih imenskih delnic oznake ..., istega razreda, z glasovalno pravico in z nominalno vrednostjo 1.000,00 SIT, izdajateljice Vi. d.d.

(2) A. A., ("nezakonito odstavljeni direktor družbe V. d.d. N.") je Agenciji dne 11. 9. 2006 predlagal razveljavitev postopka ponudbe za odkup delnic izdajateljice, na podlagi dovoljenja z dne 6. 9. 2006. Svoj predlog je naknadno dopolnil (dne 14. 9. 2006, dne 18. 9. 2006 in dne 2. 10. 2006). Vendar je Agencija postopek odločanja o izdaji odločbe o razveljavitvi postopka ponudbe za odkup delnic izdajateljice ustavila s sklepom, opr. št. 171 z dne 25. 10. 2006. Ugotovila je, da ne gre za nepravilnosti oziroma razloge iz šestega odstavka 380. člena ZTVP-1. Na urgenco z dne 27.10.2006 pa mu je dne 2. 11. 2006 odgovorila, da ni bilo podlage za razveljavitev spornega postopka ponudbe za odkup delnic.

(3) Tožeča stranka (izdajateljica) je dne 27. 10. 2006 Agenciji prijavila kršitve po Zakonu o prevzemih, istočasno pa prijavila udeležbo v postopku. Vendar pa je Agencija s sklepom, opr. št. 171/1 z dne 13.11.2006, popravljenim s sklepom, opr. št. 171/13 z dne 20.11.2006, zavrgla zahtevo izdajateljice za priznanje položaja stranske udeleženke v postopku odločanja o ponudbi za odkup delnic izdajateljice in njeni spremembi z dne 26. 10. 2006 (1. točka izreka). Istočasno pa je tožeči stranki naložila plačilo takse v znesku 100.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pravnomočnosti sklepa do dneva plačila (2. točka izreka).

(4) Tožeča stranka (izdajateljica) je dne 23. 11. 2006 vložila tožbo, s katero je izpodbijala sklep o zavrnitvi zahteve za priznanje položaja stranske udeleženke v postopku odločanja o ponudbi za odkup delnic izdajateljice in njeni spremembi z dne 26. 10. 2006. V tožbi (v prvem odstavku njene VIII. točke) je sicer navedla, da "ne zahteva vstopa v postopek nadzora v smislu 337. člena, temveč v smislu 380. člena ZTVP-1 v zvezi z izvajanjem ponudbe za odkup zgolj glede spremembe ponudbe za odkup", vendar pa je predlagala, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep odpravi ter njeni zahtevi za priznanje položaja stranske udeleženke v postopku odločanja o ponudbi za odkup delnic izdajateljice in njeni spremembi z dne 26. 10. 2006 ugodi (oziroma naj izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne Agenciji v ponovno odločanje). Zato je Vrhovno sodišče presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa tudi glede zavrnitve zahteve tožeče stranke za priznanje lastnosti stranske udeleženke v postopku izdaje dovoljenja za ponudbo za odkup delnic. Tožeča stranka pa je s tožbo izpodbijala tudi sklep o plačilu takse v znesku 100.000,00 SIT.

(5) Tožba je bila poslana toženi stranki, ki je v odgovoru prerekala utemeljenost tožbenih navedb in predlagala zavrnitev tožbe "v celoti".

(6) Tožba je bila poslana tudi Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, ki pa kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v postopku.

(7) Tožeča stranka je med postopkom (dne 22. 1. 2007) vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti (in predlog za začasno zadržanje izvajanja) 79. člena ZPre-1, drugega odstavka 27. člena in četrtega odstavka 31. člena ZPre. Zaradi neprestanega spreminjanja cene za odkup delnic ciljne družbe v postopku ponudbe za njihov odkup naj bi bili namreč kršeni pravica do svobodne gospodarske pobude (iz 74. člena Ustave) v zvezi z ustavnim načelom pravne države (iz 2. člena Ustave), 153. člen Ustave (o usklajenosti pravnih aktov) v zvezi z ustavnim načelom pravne države (iz 2. člena Ustave) in 22. člen Ustave (o enakem varstvu pravic), tožeča stranka pa naj bi bila omejena pri pravici vodenja poslov iz prvega odstavka 265. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1 - Uradni list RS, št. 42/2006).

(8) Tožena stranka je z odločbo, opr. št. 171/130 z dne 2. 2. 2007, odločila (ugotovila), da je ponudbo za odkup delnic Vi. d.d. N., ki je trajala od 8. 9. 2006 do 30. 1. 2007, uspešna. O tem je Vrhovno sodišče obvestila dne 6. 2. 2007 (redna št. 8).

Tožba ni utemeljena.

(9) Postopek, v katerem tožena stranka odloča o izdaji dovoljenja za ponudbo za odkup delnic po Zakonu o prevzemih ter sprejema odločitve v zvezi z nadzorom, je urejen v ZTVP-1 (UPB2 - Uradni list RS, št. 51/2006), v 19. poglavju ("Postopek odločanja Agencije v posamičnih zadevah"). Postopek sodnega varstva je urejen v razdelku 19.5., postopek nadzora pa v razdelku 19.6.

(10) Za postopek odločanja v posamičnih zadevah se primarno uporabljajo določbe ZTVP-1 (prvi odstavek njegovega 309. člena), subsidiarno pa se primerno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (drugi odstavek njegovega 309. člena). Za postopek sodnega varstva se primarno uporabljajo določbe ZTVP-1 (prvi odstavek njegovega 324. člena), subsidiarno pa se smiselno uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (drugi odstavek njegovega 324. člena).

(11) Pravica vložiti tožbo v postopku sodnega varstva proti sklepu je urejena v 326. členu ZTVP-1, ki v drugem odstavku določa, da je poseben postopek dovoljen proti tistim sklepom Agencije, proti katerem je po splošnem upravnem postopku dovoljena pritožba. Po določbi prvega in petega odstavka 142. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2 - Uradni list RS, št. 24/2006) pa je proti sklepu, s katerim se nekomu ne prizna lastnost stranskega udeleženca, dovoljena pritožba.

(12) Tožeča stranka (izdajateljica) je zahtevala svojo udeležbo v postopku odločanja o ponudbi za odkup in njeni spremembi zaradi varstva svojih pravnih koristi. Položaj stranske udeleženke je utemeljevala s pravnim razmerjem med njo in postopkom odločanja Agencije. Postopek prevzema, ki ga na podlagi ponudbe za odkup delnic ciljne družbe (dne 8. 9. 2006 objavljene v časniku D.) in njenih sprememb vodi ponudnica, Agencija pa nadzira, naj bi namreč vplival na pravice ciljne družbe v postopku prevzema, saj naj bi ves čas ponudbe za odkup omejeval ravnanje njene uprave. Odločanje Agencije o veljavnosti spremembe ponudbe pa naj bi vplivalo tudi na časovno veljavnost ponudbe za odkup, saj naj bi bile od veljavnosti ponudbe odvisne tudi pravice ciljne družbe glede vodenja poslov družbe po (36. členu) ZPre oziroma (47. členu) ZPre-1.

(13) Tako tožeča stranka kot tožena stranka se v tem postopku (ko je treba postopek pred Agencijo in postopek sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem obravnavati kot celoto) sklicujeta na določbe ZPre, čeprav je v njem glede na določbo 79. člena ZPre-1 treba uporabiti določbe ZPre-1. Namera za ponudbo za odkup je bila namreč javno objavljena dne 14. 8. 2006, kar je po uveljaviti ZPre-1 dne 11. 8. 2006 (80. člen ZPre-1). Tožeča stranka je sicer o nameri za ponudbo za odkup obvestila dne 10. 8. 2006, vendar pa je bila njena namera objavljena v poslovnem dnevniku Finance (v skladu s 3. členom takrat veljavnega ZPre) in na njeni uradni spletni strani (v skladu s prvim odstavkom 66. člena ZTVP-1) dne 14. 8. 2006. Poleg tega pa je bilo dovoljenje za ponudbo za odkup delnic izdano dne 6. 9. 2006, kar je tudi po uveljavitvi ZPre-1. Zato bo Vrhovno sodišče v nadaljevanju obrazložitve namesto pojma ponudba za odkup (iz ZPre) uporabljalo pojem prevzemna ponudba (iz ZPre-1).

(14) Sicer pa zmotno sklicevanje strank na konkretne določbe ZPre oziroma njihova uporaba ni vplivala na odločitev v tej zadevi, saj ZPre-1, tako kot ZPre, določa, da rok za prevzemno ponudbo ne sme biti krajši od 28 dni in ne daljši od 60 dni od dneva objave te ponudbe, s tem, da dodatno določa, da ne sme biti daljši od končnega roka (drugi odstavek 31. člena), ki je 60 dni od dneva, ko je bila objavljena prva prevzemna ponudba (prvi odstavek 31. člena), ter da se iztek roka za sprejem prevzemne ponudbe v primeru njene spremembe podaljša za 7 dni (2. točka tretjega odstavka 31. člena), s tem, da dodatno določa, da se podaljša največ do izteka končnega roka (tretji odstavek 31. člena). Poleg tega pa predmetna sodba ne temelji na določbah Zakona o prevzemih, temveč na določbah ZTVP-1, ki se v postopku s prevzemno ponudbo uporabljajo subsidiarno.

(15) Stranska udeleženka je oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranska udeleženka je samo tista oseba, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravno korist (interes) v stvari, ki je predmet postopka, če jo v postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora določeno razmerje stranske udeleženke do stvari, ki je predmet konkretnega postopka. To razmerje ureja materialni predpis, iz katerega je tudi razvidno, ali ima kdo oziroma kdo ima lahko kakšno pravico ali pravno korist v stvari, o kateri se odloča v postopku (primerjaj razloge sklepa Ustavnega sodišča, opr. št. Up-88/94 z dne 31. 5. 1996). Takšen materialni predpis pa je v konkretnem primeru ZTVP-1.

(16) Vendar pa ZTVP-1, ki primarno ureja postopek sodnega varstva in posebej postopek odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo (po Zakonu o prevzemih) v prvem odstavku 378. člena jasno določa, da je ne glede na določbi njegovega prvega in drugega odstavka 370. člena stranka v postopku izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo samo ponudnica. S specialno določbo prvega odstavka 378. člena ZTVP-1 je tako izključena uporaba določbe prvega odstavka 370. člena ZTVP-1, po kateri je v postopku izdaje dovoljenj oziroma soglasij stranka v postopku vložnica zahteve za izdajo dovoljenja ali soglasja, in določbe drugega odstavka 370. člena ZTVP-1, po kateri je stranka v postopku tudi oseba, katere pravni interes utegne biti z odločbo Agencije prizadet.

(17) Če se postopka izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo kot stranka ne more udeležiti nihče drug kot ponudnica (glej razloge sodbe Vrhovnega sodišča, opr. št. G 10/2002 z dne 25. 3. 2003), se ga ne more udeležiti niti oseba, katere pravni interes bi utegnil biti z dovoljenja prizadet - torej stranska udeleženka, pojmovana v smislu 142. člena ZUP-UPB2.

(18) Postopku odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo sledi postopek nadzora nad njenim potekom. Postopek nadzora opravlja Agencija (prvi odstavek 70. člena ZPre-1 in 380. člen ZTVP-1). Gre za nadzor, namenjen varstvu javnega interesa. V okviru tega nadzora lahko Agencija odredi odpravo ugotovljenih nepravilnosti, če jih je mogoče odpraviti (prvi odstavek 380. člena ZTVP-1), ali pa lahko razveljavi postopek v zvezi s prevzemno ponudbo, če ugotovljenih nepravilnosti, ki jih je storila ponudnica, le-ta ni odpravila ali če jih ni mogoče odpraviti (šesti odstavek 380. člena ZTVP-1). (19) V postopku nadzora pa je stranka v postopku samo subjekt nadzora, to je oseba, nad katero Agencija opravlja nadzor (prvi odstavek 337. člena v zvezi z drugim odstavkom 336. člena ZTVP-1). Ker ZTVP-1 nima določb, ki bi drugim osebam omogočale udeležbo v tem postopku (glej razloge sklepa Vrhovnega sodišča, opr. št. G 3/98 z dne 22. 10. 1998), se nobena druga oseba razen ponudnice (potencialnega subjekta nadzora) ne more udeležiti postopka po izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo, niti kot stranka niti kot stranska udeleženka. Agencija z ukrepi nadzora odloča o pravicah, obveznostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb. Vendar pa lahko s svojimi odločbami (oziroma z opustitvijo ukrepov nadzora) posredno poseže tudi v pravne interese drugih oseb, v njihov pravni položaj. Zato ima lahko vložnica prijave ali druge vloge v tem postopku vseeno položaj stranske udeleženke, če izkaže pravni interes (da se želi udeležiti postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi).

(20) Tožeča stranka je obstoj pravnega interesa zatrjevala s sklicevanjem na neustavnost določb 79. člena ZPre-1, drugega odstavka 27. člena in četrtega odstavka 31. člena ZPre, ko naj bi bila zaradi neprestanega spreminjanja cene za odkup delnic ciljne družbe v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo omejena pri pravici vodenja poslov iz prvega odstavka 265. člena ZGD-1 (ki določa, da uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost). Vendar pa so omejitve dejanj poslovodstva ciljne družbe določene že z ZPre-1 (v njegovem 47. členu).

(21) Za obstoj pravnega interesa bi morala tožeča stranka izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšala svoj pravni položaj (glej razloge sklepa Vrhovnega sodišča, opr. št. G 21/2002 z dne 24. 1. 2006, in njegove sodbe, opr. št. G 3/2005 z dne 16. 5. 2006). Vendar pa tožeča stranka nima več pravnega interesa (ki mora obstajati do konca postopka), da se udeleži postopka odločanja o prevzemni ponudbi in njeni spremembi (z dne 26. 10. 2006), saj je Agencija z odločbo, opr. št. 171/130 z dne 2. 2. 2007, odločila (ugotovila), da "je ponudbo za odkup delnic V. H. d.d. N. G., ki je trajala od 8. 9. 2006 do 30. 1. 2007, uspešna". Z izdajo navedene odločbe je bil namreč postopek v zvezi s prevzemno ponudbo pred Agencijo zaključen.

(22) Tožeča stranka (izdajateljica) je v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti določb 79. člena ZPre-1, drugega odstavka 27. člena in četrtega odstavka 31. člena ZPre. Ker ne gre za pobudo za oceno ustavnosti prvega odstavka 378. člena in prvega odstavka 337. člena ZTVP-1, na katerih temelji predmetna sodba, Vrhovnemu sodišču ni bilo treba odgovarjati na ustavnopravne očitke, ki se nanašajo na navedene določbe Zakona o prevzemih.

(23) Zato pa je Vrhovno sodišče moralo odgovoriti na očitek tožeče stranke, da je pravna ureditev, ki ji ne daje (učinkovitega) pravnega varstva proti neprestanemu spreminjanju cene za odkup delnic ciljne družbe v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo, zaradi česar naj bi bila ves čas spreminjanja prevzemne ponudbe omejena pri pravici vodenja poslov iz prvega odstavka 265. člena ZGD-1, neustavna. Da bi bil postopek javne ponudbe vrednostnih papirjev po Zakonu o prevzemih učinkovit in hiter, je potrebna posebna ureditev postopka odločanja oziroma nadzora. Vendar pa takšna ureditev (po ZTVP-1) tožeče stranke ne onemogoča glede varstva njenih pravic, saj lahko te svoje pravice varuje v za to predvidenem sodnem postopku.

(24) Iz določb ZTVP-1, ki urejajo postopek pred Agencijo, izhaja, da so pravice stranke v tem postopku omejene, vendar niso izključene. To smiselno velja tudi za pravice morebiti prizadete osebe. Zadeve, ki so predmet odločanja Agencije (v konkretnem primeru: odločanje v postopku izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo in v postopku nadzora nad njenim potekom), so namreč specifične in se po svoji naravi razlikujejo od drugih upravnih zadev, o katerih se odloča v splošnem upravnem postopku, kar narekuje posebno ureditev posebnega upravnega postopka. Vendar pa takšna (posebna) ureditev postopka odločanja Agencije v posamičnih zadevah ni v neskladju z Ustavo, kar izhaja že iz razlogov odločb Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-220/03 z dne 13. 10. 2004 in opr. št. U-I-213/03 z dne 12.1.2006, v katerih je presojalo ustavnost posameznih določb ZTVP-1.

(25) Sicer pa tožeča stranka (izdajateljica) v zvezi s postopkom odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo ni bila brez (vsakega) pravnega varstva. Tožeča stranka je imela namreč na podlagi 3. točke 333. člena ZTVP-1 pravico s tožbo v postopku sodnega varstva izpodbijati odločbo Agencije o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo. Čim zakon dopušča takšno tožbo, je s tem omogočal, da jo je lahko vložila vsaka oseba, ki je imela za to pravni interes, torej tudi tožeča stranka. Izdajateljica je namreč druga oseba in ne ponudnica, ki je z izdajo dovoljenja v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo pri Agenciji uspela.

(26) Poleg tega pa tožeča stranka (izdajateljica) tudi ne bo brez (vsakega) pravnega varstva v zvezi s postopkom nadzora nad potekom prevzemne ponudbe. Tožeča stranka bo namreč na podlagi 4. točke 333. člena ZTVP-1 imela pravico s tožbo v postopku sodnega varstva izpodbijati odločbo Agencije o ugotovitvi, da je bila (spremenjena) prevzemna ponudba uspešna.

(27) Glede na utemeljitev predmetne sodbe Vrhovnemu sodišču tudi ni bilo treba odgovarjati na očitke glede neupoštevanja določb 79. člena ZPre-1, drugega odstavka 27. člena in četrtega odstavka 31. člena ZPre, prvega odstavka 265. člena ZGD-1 ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (ki je sicer z ZPre-1 prenešena v pravni red Republike Slovenije - glej njegov 2. člen). Navedene določbe namreč za odločitev v tej zadevi niso pravno pomembne.

(28) S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tožbene navedbe odločilnega pomena glede zahtevane, vendar ne odobrene, stranske udeležbe tožeče stranke v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo. Sicer pa je njihova neutemeljenost razvidna tudi iz konteksta celotne obrazložitve.

(29) Vrhovno sodišče pa je moralo odgovoriti še na ugovor tožeče stranke, da ni zavezanka za plačilo takse po Tarifi o taksah in nadomestilih (Uradni list RS, št. 48/2000, 82/2001 in 81/2005). Iz besedila prvega odstavka 6. člena Tarife med drugim izhaja, da je taksni zavezanec vložnik zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja. Vendar pa iz prve alinee drugega odstavka 7. člena Tarife izhaja, da se taksa odmeri ne samo od zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja, ampak tudi od zahteve za izdajo mnenja oziroma tudi od druge zahteve, kar pomeni, da je zavezanka za plačilo takse tudi vložnica zahteve, da se ji omogoči, da se kot stranska udeleženka udeleži postopka (to je tožeča stranka).

(30) Potem ko je ugotovilo, da ni ovir za odločanje in da tožba tožeče stranke ni utemeljena, je Vrhovno sodišče tožbo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena v zvezi z drugim odstavkom 105. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1 - Uradni list RS, št. 105/2006) zavrnilo (1. točka izreka).

(31) Glede na to da je Vrhovno sodišče odločalo o zakonitosti zavrnitve zahteve tožeče stranke, da se ji omogoči, da se kot stranska udeleženka udeleži postopka v zvezi s prevzemno ponudbo, tožeča stranka na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 sama krije stroške v postopku sodnega varstva (2. točka izreka).


Zveza:

ZPre-1 člen 79. ZPre člen 27, 27/2, 31, 31/4.ZTVP-1 člen 336, 336/2, 337, 337/1, 370, 370/1, 370/2, 378, 378/1.ZGD-1 člen 265, 265/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0zMTg4Mg==