Sklep III Ips 65/2006

Jedro

Tožbeni predlog izpodbojne tožbe je dovolj določen, če se z zadostno natančnostjo opredeli samo pravno dejanje dolžnika, ki se izpodbija, torej tako, da ni dvoma, za katero dejanje gre. Za pravilno oblikovanje izpodbojnega tožbenega zahtevka je pomembna pravilna opredelitev pravnega dejanja, ki je povzročilo pravne posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Pravno dejanje, ki je predmet izpodbijanja, je treba razpoznavno opredeliti - lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, lahko pa tudi drugače. Ker je tožeča stranka izpodbijala plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, je pravilno navedla blago (osebna avtomobila), ki je bilo predmet izpodbijane nadomestne izpolnitve. Ker je tožeča stranka v posledici morebitnega uspešnega izpodbijanja zahtevala vrnitev izročenega blaga, je pravilno označila motorni vozili, ki sta bili predmet kupoprodajnih pogodb (ki sta poleg pobota sestavljali izpodbijano enotno pravno dejanje). Tako oblikovan (konkretiziran) tožbeni zahtevek je torej povsem določen; sodbeni izrek, ki ga povzema, pa povsem razumljiv.

Ker je bil predmet izpodbijanja plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, v opredelitev izpodbijanega pravnega dejanja ne sodi navajanje posameznih pravnih poslov, ki so bili samo podlaga pravnemu dejanju, zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki je upravičevala njegovo izpodbijanje. Datumi kupoprodajnih pogodb in pobota torej niso bistveni elementi izpodbojne tožbe, zato očitne pisne pomote (napake v številkah oziroma datumih v tožbenem predlogu) ni mogoče enačiti z nesklepčnostjo tožbe.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

(1) Okrožno sodišče v Mariboru (sodišče prve stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo v delu, ki je pomemben za odločitev naslovnega sodišča, ugotovilo, da je brez pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke nadomestna izpolnitev za poravnavo denarne terjatve tožene stranke zoper tožečo stranko, to je izročitev vozil VW golf 1.4 L, ..., in Audi 100 2.8 E ..., kar sta pravdni stranki storili v formalnopravni obliki kupoprodajnih pogodb z dne 3.6.2003 in 4.6.2003, in pobot vzajemnih obveznosti z dne 8.6.2003 (1. točka izreka). Posledično je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 1,403.390,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe (11.8.2003) do plačila (2. točka izreka) ter ji povrne 208.836,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje (dne 7.10.2004) do plačila (3. točka izreka).

(2) Višje sodišče v Mariboru (sodišče druge stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tudi v izpodbijanem (ugodilnem) delu zavrnilo tožbeni zahtevek.

(3) Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (VDT RS) je proti sodbi sodišča druge stopnje vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (ZVZ) zaradi zmotne uporabe materialnega (in sicer stečajnega) prava. Predlagalo je spremembo sodbe sodišča druge stopnje s potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem (ugodilnem) delu.

(4) ZVZ je bila vročena obema strankama (gospodarskega spora), ki pa nanjo nista odgovorili.

ZVZ je utemeljena.

Razlogi sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožbenega zahtevka

(5) Kupoprodajni pogodbi z dne 3. 6. 2002 in 4. 6. 2002, katerih predmet sta bila osebna avtomobila, sta bili sklenjeni zato, da je tožeča stranka zoper toženo stranko pridobila terjatev na plačilo kupnine, katero je dne 8. 6. 2002 pobotala z že zapadlimi obveznostmi iz naslova pogodbe o obdelavi in najemne pogodbe za leti 2000 in 2001. Takšna transakcija predstavlja enotno pravno dejanje, in sicer plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga oziroma nadomestno izpolnitev. Gre za nenavaden način izpolnitve obveznosti, zaradi katerega se domneva, da je upnica vedela za dolžničin slab ekonomsko-finančni položaj. Tožena stranka (sicer direktorica tožeče stranke) te domneve ni uspela izpodbiti, saj se je (v odgovoru na tožbo) sama sklicevala na nujnost odtujitve vozil zaradi slabega ekonomsko-finančnega stanja tožeče stranke, katerega vzrok naj bi bila suša v preteklih letih.

(6) Poleg (poprej opisanega) subjektivnega elementa izpodbojnosti je izkazan tudi njen objektivni element, ki je v tem, da je tožena stranka pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko prejela 100% poplačilo svoje terjatve, kar je več, kot bi kot stečajna upnica prejela v primeru sorazmernega poplačila iz stečajne mase. Zato (zaradi poplačila) svoje terjatve tudi ni prijavila v stečajnem postopku.

Razlogi sodišča druge stopnje o nerazumljivosti sodbenega izreka

(7) Izrek izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje naj bi bil nejasen (nerazumljiv), ker vsebuje podatke o specifičnostih motorjev in šasij osebnih avtomobilov, ki so bili predmet kupoprodajnih pogodb.

Razlogi sodišča druge stopnje o nesklepčnosti tožbe

(8) Tožba, s katero se izpodbija nadomestna izpolnitev (izročitev osebnih vozil namesto plačila denarne obveznosti), naj bi bila nesklepčna, saj izpodbijana pravna dejanja (kupoprodajni pogodbi in pobot vzajemnih obveznosti) ne izvirajo iz leta 2003, ko je bil nad tožečo stranko dne 6. 2. 2003 začet stečajni postopek, temveč iz leta 2002. Posledično obstaja neskladje glede datumov izpodbijanih pravnih dejanj med izrekom sodbe sodišča prve stopnje in njenimi razlogi (v katerih so sicer navedeni pravilni datumi).

Razlogi sodišča druge stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka

(9) Ker naj bi bistvenih elementov tožbe (zaradi prekluzivnosti roka za njeno vložitev) ne bilo mogoče "popraviti ali spremeniti", je bilo treba sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeniti tako, da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Neustrezna dejanska podlaga tožbe naj bi namreč onemogočala subsumpcijo dejstev pod veljavne (stečajne) predpise.

Razlogi naslovnega sodišča o utemeljenosti zahteve (za varstvo zakonitosti)

(10) Tožbeni predlog izpodbojne tožbe je dovolj določen, če se z zadostno natančnostjo opredeli samo pravno dejanje dolžnika, ki se izpodbija, torej tako, da ni dvoma, za katero dejanje gre (povzeto iz razlogov sodbe naslovnega sodišča z dne 12. 12. 2003, opr. št. III Ips 61/2003). Za pravilno oblikovanje izpodbojnega tožbenega zahtevka je pomembna pravilna opredelitev pravnega dejanja, ki je povzročilo pravne posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Pravno dejanje, ki je predmet izpodbijanja, je treba razpoznavno opredeliti - lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, lahko pa tudi drugače (povzeto iz razlogov sodbe naslovnega sodišča z dne 23. 12. 1999, opr. št. III Ips 144/99).

(11) Ker je tožeča stranka izpodbijala plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, je pravilno navedla blago (osebna avtomobila), ki je bilo predmet izpodbijane nadomestne izpolnitve. Ker je tožeča stranka v posledici morebitnega uspešnega izpodbijanja zahtevala vrnitev izročenega blaga, je pravilno označila motorni vozili, ki sta bili predmet kupoprodajnih pogodb (ki sta poleg pobota sestavljali izpodbijano enotno pravno dejanje). Tako oblikovan (konkretiziran) tožbeni zahtevek je torej (v tem pogledu) povsem določen; sodbeni izrek, ki ga povzema, pa povsem razumljiv.

(12) Predmet izpodbijanja v obravnavanem sporu je bilo plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, torej nadomestna izpolnitev. Zato v opredeljevanje izpodbijanega pravnega dejanja ne sodi navajanje posameznih pravnih poslov, ki so bili samo podlaga pravnemu dejanju, zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki je upravičevala njegovo izpodbijanje (povzeto iz razlogov sodbe naslovnega sodišča z dne 23. 12. 1999, opr. št. III Ips 144/99). Ker pri navedbi datumov kupoprodajnih pogodb in pobota torej ne gre za bistvene elemente izpodbojne tožbe, očitne pisne pomote (napake v številkah oziroma datumih v tožbenem predlogu) ni mogoče enačiti z nesklepčnostjo tožbe, saj ta sicer obsega vsa pravno relevantna dejstva, na katera tožeča stranka opira izpodbojni zahtevek. Poleg tega pa so bili v tožbi pravilno navedeni datumi kupoprodajnih pogodb in kompenzacije medsebojnih obveznosti pogodbenih strank.

(13) Pri odločanju o ZVZ se Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus uveljavljanih kršitev (prvi odstavek 391. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)), s tem da se v postopku z ZVZ smiselno uporabljajo določbe, ki se sicer uporabljajo v postopku z revizijo (drugi odstavek 391. člena ZPP). Ker je bila ZVZ vložena zaradi zmotne uporabe materialnega prava, je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi drugega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. Slednje namreč zaradi zmotne materialne presoje ni (podrobneje) preizkusilo pritožbenih navedb tožene stranke.

Datum zadnje spremembe:

25.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Cpg 61/2015
• VSL sodba I Cpg 752/2011
• VSK sklep Cpg 278/2015