Sklep III Ips 17/2005

Jedro

ZZLPPO sicer v prvi alineji prvega odstavka 44. člena kot vrsto zahtevka iz naslova oškodovanja premoženja podjetja predvideva zahtevek podjetja na vrnitev odtujenega premoženja oziroma izplačilo ustreznega denarnega nadomestila, če je do odtujitve prišlo zaradi dejanja iz 48. ali 48.a člena ZLPP, vendar pa ZLPP zaradi posebne ureditve varstva družbene lastnine pri lastninskem preoblikovanju PPIS ne velja za lastninsko preoblikovanje PPIS. To se namreč izvede po določbah ZLPPOD, ki v prvem odstavku 45. člena določa, da lahko zahtevke iz naslova oškodovanja premoženja podjetja s tožbo uveljavlja Slovenska razvojna družba (v imenu podjetja), razen če tožbo vloži družbeni pravobranilec. Lahko jo uveljavlja tudi oškodovano podjetje, če je Slovenska razvojna družba nanj prenesla pravico vložiti tožbo (drugi odstavek 45. člena ZLPPOD).

Izrek

1. Reviziji se ugodi, sodbi nižjih sodišč se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za novo sodbo.

Obrazložitev

(1) Okrožno sodišče v Mariboru (sodišče prve stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji tožena stranka plača 39,609.660,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.8.1997 do plačila (1. točka izreka). Posledično je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 1,377.300,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.1.2003 do plačila (2. točka izreka).

(2) Višje sodišče v Mariboru (sodišče druge stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek izreka). Pri tem je sklenilo, da stranki spora sami krijeta svoje pritožbene stroške (drugi odstavek izreka).

(3) Tožeča stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Prvenstveno je predlagala spremembo sodb nižjih sodišč z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podredno pa njuno razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pri tem je priglasila revizijske stroške (z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe o njihovi odmeri do plačila).

(4) Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Kot neutemeljene je prerekala navedbe tožeče stranke in predlagala zavrnitev revizije. Pri tem je priglasila stroške revizijskega odgovora.

Revizija je utemeljena.

Bistveni elementi dejanskega stanja, ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje:

(5) Tožena stranka je bila ustanovljena v skladu s 6. členom Zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo (PPIS), in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo (ZLPPOD). Ustanovila jo je družba P. p.o. M. Pravna naslednica ustanoviteljice pa je tožeča stranka.

(6) Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo je opravila presojo pravilnosti in zakonitosti postopka lastninskega preoblikovanja družbe P. p.o. M.

(7) Iz revizijskega poročila z dne 14. 6. 1995 izhaja, da je bilo pri revidirani pravni osebi P. p.o. M. v postopku revizije lastninskega preoblikovanja do dne 18. 6. 1994 ugotovljeno oškodovanje družbene lastnine po 48. in 48.a členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP). Oškodovanje po 48.a členu ZLPP je bilo odpravljeno (s prostovoljno uskladitvijo pravne osebe), medtem ko za oškodovanje po 48. členu ZLPP družbeni pravobranilec ni vložil tožbe pred sodiščem.

(8) Iz drugega revizijskega poročila (z dne 22.9.1998) izhaja, da je revidirana pravna oseba P. p.o. M. odpravila ugotovljene pomanjkljivosti. Zato se je na podlagi odločbe Agencije z dne 7.10.1997 lahko začelo lastninjenje tožeče stranke.

(9) Iz (dodatka k revizijskemu poročilu z dne 2. 2. 1999 in) dopolnilnega revizijskega poročila z dne 31. 3. 1999 izhaja, da je bilo na dan 30. 6. 1997 stanje terjatev tožeče stranke do tožene stranke 79,632.972,00 SIT. Ker je tožena stranka poravnala svoje obveznosti v znesku 40,023.312,00 SIT, je tožeča stranka vtoževala razliko 39,609.660,00 SIT, za katero naj bi bilo (zaradi neverodostojne bilance) oškodovano njeno premoženje.

Odločilni materialnopravni razlogi sodišč prve in druge stopnje:

(10) Materialnopravni razlogi sodišča prve stopnje: Ker je bilo lastninjenje pravnih oseb (družbe P. p.o. M. in tožeče stranke) zaključeno, pravne posledice pa vpisane v sodni register, so bili za vložitev tožbe zaradi oškodovanja aktivno legitimirani delničarji. Vendar pa ti niso bili upravičeni do neposredne vložitve tožbe na plačilo dobljene premoženjske koristi, temveč šele po uspešnem izpodbijanju po splošnih pravilih (obligacijskega prava) otvoritvene bilance (ki je, namesto da bi bila izdelana na dan 18. 6. 1994, bila revalorizirana na dan 1. 1. 1993).

(11) Materialnopravni razlogi sodišča druge stopnje: Tožeča stranka nima aktivne legitimacije, saj lahko po prenehanju veljavnosti Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj ter obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (ZPPOLS), to je po 30.4.1998, ter po začetku veljavnosti Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO), to je od 1. 5. 1998, zahtevke iz naslova oškodovanja družbene lastnine uveljavljata le Slovenska razvojna družba oziroma družbeni pravobranilec.

Razlogi Vrhovnega sodišča:

(12) Sodišče druge stopnje je nepravilne pravne razloge sodišča prve stopnje nadomestilo s pravilnimi. Pri vprašanju aktivne legitimacije gre namreč za vprašanje materialnega prava, ki ga mora sodišče (druge stopnje) poznati. Zato pri tem, ko je sodišče druge stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi drugega pravnega predpisa (ZZLPPO) kot sodišče prve stopnje (ZPPOLS), ne gre za v reviziji očitano notranje nasprotje v izpodbijani sodbi iz 14. člena drugega odstavka 339. člena (v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena) Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niti za očitano nepravilno uporabo materialnega prava.

(13) ZZLPPO sicer v prvi alineji prvega odstavka 44. člena kot vrsto zahtevka iz naslova oškodovanja premoženja podjetja predvideva zahtevek podjetja na vrnitev odtujenega premoženja oziroma izplačilo ustreznega denarnega nadomestila, če je do odtujitve prišlo zaradi dejanja iz 48. ali 48.a člena ZLPP, vendar pa ZLPP zaradi posebne ureditve varstva družbene lastnine pri lastninskem preoblikovanju PPIS ne velja za lastninsko preoblikovanje PPIS. To se namreč izvede po določbah ZLPPOD (primerjaj razloge sklepa naslovnega sodišča z dne 22. 11. 2001, opr. št. III Ips 80/2001), ki v prvem odstavku 45. člena določa, da lahko zahtevke iz naslova oškodovanja premoženja podjetja s tožbo uveljavlja Slovenska razvojna družba (v imenu podjetja), razen če tožbo vloži družbeni pravobranilec. Lahko jo uveljavlja tudi oškodovano podjetje, vendar pa tožeča stranka v tem sporu ni izkazala (niti zatrjevala), da bi Slovenska razvojna družba nanjo prenesla pravico vložiti tožbo (drugi odstavek 45. člena ZLPPOD).

(14) Tožeča stranka je s tem v zvezi obsežno pojasnila potek revizijskega pregleda lastninskega preoblikovanja in ugotavljanja oškodovanja družbene lastnine, vendar pa njene revizijske navedbe niso pravno pomembne, saj (kot navedeno) ni izkazala, da bi bila po materialnem pravu upravičena uveljavljati zahtevek iz naslova oškodovanja družbene lastnine oziroma da bi bila na tej pravni podlagi aktivno legitimirana za vložitev tožbe.

(15) Vendar pa revidentka tožbenega zahtevka ni temeljila samo na oškodovanju družbenega premoženja, temveč tudi na neupravičeni pridobitvi. Tako je v reviziji navedla, da predmet tožbe ni odškodninska odgovornost tožene stranke niti "klasično oškodovanje družbenega premoženja", temveč vračilo neupravičeno pridobljenega premoženja od tožene stranke. Da je pravna podlaga njenemu denarnemu zahtevku neupravičena pridobitev, pa je navedla že v V. točki prve pripravljalne vloge z dne 11. 10. 2000 (redna št. 18).

Odločitev Vrhovnega sodišča:

(16) Ker sodbi nižjih sodišč ne vsebujeta razlogov o pridobitveni pravni podlagi, ju je revizijsko sodišče razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) - 1. točka izreka. Sodišči sta bili namreč zatrjevano dejansko stanje dolžni presoditi z obeh pravnih vidikov, saj bi smeli tožbenemu zahtevku ugoditi, če bi bil ta utemeljen na eni od obeh pravnih podlag, in bi ga smeli zavrniti šele, ko bi se prepričali, da dejansko stanje ne ustreza nobenemu pravnemu predpisu (nobeni pravni podlagi).

(17) Pri tem naj sodišče prve stopnje upošteva, da institut neupravičene pridobitve na eni strani predpostavlja zmanjšanje premoženja (tožeče stranke), na drugi strani pa povečanje premoženja (tožene stranke) - glej razloge sodbe in sklepa naslovnega sodišča z dne 11. 6. 1998, opr. št. III Ips 50/98, s tem da gre pri ugotavljanju, ali je bila tožeča stranka prikrajšana in tožena stranka obogatena, za dejansko sklepanje, pri zaključku o neopravičeni pridobitvi pa za pravno sklepanje, za uporabo materialnega (obligacijskega) prava.

(18) Posledično (tretji odstavek 165. člena ZPP) je revizijsko sodišče sklenilo, da se odločitev o stroških revizijskega postopka pridrži za novo sodbo (2. točka izreka).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba Ur 33/94, enako Ur 19/94
• Sodba Ru 25/95
• Sodba Ru 4/95