Sklep III Ips 18/2005

Jedro

V tem sporu ne gre za isto situacijo kot v sporu pod opr. št. III Ips 41/97, v katerem so bila pred prekinitvijo postopka opravljena že vsa procesna dejanja oziroma so potekli vsi roki zanje in je bilo treba (na seji senata) izdati samo še odločbo, ki je procesno dejanje izključno samo sodišča. V tem sporu je namreč sodišče druge stopnje izdalo sodbo zoper izbrisano toženo stranko, potem ko je postopek že nadaljevalo zoper njeno pravno naslednico (njeno edino družbenico). Zato ni utemeljeno smiselno sklicevanje sodišča druge stopnje na razloge sodbe VS RS z dne 4.12.1998, opr. št. III Ips 41/97.

Izrek

1. Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

2. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za novo (končno) odločbo.

3. Pritožba se zavrže.

4. Tožeča stranka sama krije pritožbene stroške.

Obrazložitev

(1) Okrožno sodišče v Ljubljani (sodišče prve stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo v celoti ohranilo v veljavi 1. in 3. točko izreka sklepov o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6. 12. 1995, opr. št. III-Ig 1668/95-2 (1. točka izreka), in z dne 25. 8. 1997, opr. št. Ig 97/10088-2 (2. točka izreka), istočasno pa zavrnilo pobotni ugovor tožene stranke (3. točka izreka). Posledično je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 710.358,70 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov (4. točka izreka).

(2) Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je navedena sklepa o izvršbi razveljavilo v 1. in 3. točki njunih izrekov ter tožbeni zahtevek zavrnilo (prvi odstavek izreka). Pri tem je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 611.948,00 SIT pravdnih stroškov in 170.170,00 SIT pritožbenih stroškov (drugi odstavek izreka), s tem da tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega odgovora (tretji odstavek izreka).

(3) Tožeča stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi absolutne bistvene postopkovne kršitve iz 11. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v postopku pred sodiščem druge stopnje ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Prvenstveno je predlagala spremembo sodbe sodišča druge stopnje z zavrnitvijo pritožbe tožene stranke in potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje, podredno pa njeno razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču druge stopnje v ponovno odločanje. Pri tem je priglasila revizijske stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe o njihovi odmeri do plačila.

(4) Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki (po pooblaščencu), ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Odločilni razlogi sodišča prve stopnje:

(5) Nepremičnina (stanovanjska poslovna hiša v Ljubljani), na katero se nanaša predmetni spor, je bila denacionalizirana. Tožeča stranka je z lastnikom nepremičnine D. L. sklenila pogodbo o izvajanju stanovanjskih storitev pri njenem vzdrževanju in obratovanju (priloga A67). Na podlagi te pogodbe je tudi pridobila aktivno legitimacijo za sodno uveljavljanje najemnine, režijskih stroškov, stroškov upravljanja in zavarovanja (za tri poslovne prostore). Med strankama spora ni bila sklenjena najemna pogodba, vendar pa je tožena stranka uporabljala poslovne prostore. Zato je dolžna plačati najemnino in povrniti druge dejanske stroške.

(6) Nepremičnina, na katero se nanaša predmetni spor, je bila v denacionalizacijskem postopku vrnjena denacionalizacijskemu upravičencu, vendar pa v času vračanja ni bilo ugotovljeno bistveno povečanje njene vrednosti glede na vrednost v času podržavljenja. Sicer pa je pri vlaganjih tožene stranke šlo za vlaganja v poslovne prostore, ki so se delno poračunala z najemnino, s tem da tožena stranka razlike vlaganj ni zahtevala od Občine Ljubljana ..., čigar komisija ji je poslovne prostore oddala v najem. Zato njen pobotni ugovor ni utemeljen.

Drugačni razlogi sodišča druge stopnje:

(7) Pogodba med tožečo stranko in D. L. tožnici ne daje pravdnega upravičenja, to je pravice, da bi sporno terjatev uveljavljala kot svojo. Pogodba namreč ne vsebuje prenosa materialnopravnih upravičenj lastnika stanovanj in poslovnih prostorov na upravnico. Glede na njen 4. člen je bila tožnica le zakonita zastopnica lastnika stanovanj in poslovnih prostorov (pri opravljanju vseh storitev iz njenega 2. člena v pravnem prometu s tretjimi osebami ter v postopkih pred sodišči, upravnimi in drugimi organi).

(8) Ker ni podana aktivna legitimacija tožeče stranke, je odveč razlogovanje o denacionalizacijskih učinkih in pobotnem ugovoru.

Razlogi Vrhovnega sodišča o utemeljenosti revizije:

(9) Sodišče prve stopnje je dne 18. 12. 2002 izdalo sklep (opr. št. II Pg 682/97-36) o nadaljevanju prekinjenega postopka. Tožena stranka je bila namreč izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Kljub temu (ne da bi se na to "posebej oziralo") pa je sodišče druge stopnje dne 21. 9. 2004 izdalo sodbo (opr. št. I Cpg 658/2004) zoper prvotno toženo stranko, ki je prenehala obstajati, ne pa zoper njeno pravno naslednico, edino družbenico M. F. To pa predstavlja uveljavljano postopkovno kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP.

(10) Pravno naslednico tožene stranke je sicer zastopal isti odvetnik, ki je zastopal izbrisano toženo stranko, kateremu so bili vročeni odgovor tožeče stranke na pritožbo, sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka in sodba sodišča druge stopnje (v zvezi z vročitvijo slednje glej tudi prilogo B7), ki jih je sprejel brez ugovora. Vendar pa v tem sporu ne gre za isto situacijo kot v sporu pod opr. št. III Ips 41/97, v katerem so bila pred prekinitvijo postopka opravljena že vsa procesna dejanja oziroma so potekli vsi roki zanje in je bilo treba (na seji senata) izdati samo še odločbo, ki je procesno dejanje izključno samo sodišča. V tem sporu je namreč sodišče druge stopnje izdalo sodbo zoper izbrisano toženo stranko, potem ko je postopek že nadaljevalo zoper njeno pravno naslednico (njeno edino družbenico). Zato ni utemeljeno smiselno sklicevanje sodišča druge stopnje na razloge sodbe naslovnega sodišča z dne 4. 12. 1998, opr. št. III Ips 41/97.

(11) Ker je sodišče druge stopnje po nadaljevanju prekinjenega postopka zoper pravno naslednico tožene stranke izpodbijano sodbo izdalo zoper izbrisano toženo stranko (ki kot taka ne more biti pravdna stranka), je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 379. člena ZPP) - 1. točka izreka.

(12) Posledično (tretji odstavek 165. člena ZPP) je revizijsko sodišče odločitev o revizijskih stroških pridržalo za novo (končno) odločbo - 2. točka izreka.

(13) Sodišče druge stopnje je na predlog tožene stranke z uvodoma navedenim sklepom odpravilo neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom v delu izreka in obrazložitve.

(14) Tožeča stranka je proti popravnemu sklepu sodišča druge stopnje vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlagala je spremembo sklepa sodišča druge stopnje z zavrženjem oziroma zavrnitvijo predloga tožene stranke. Pri tem je priglasila pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe o njihovi odmeri do plačila.

Pritožba ni dovoljena.

Razlogi sodišča druge stopnje:

(15) Sodišče druge stopnje je pri sestavi prepisa sodbe zagrešilo napako, ko priglašenih in priznanih stroškov tožene stranke iz naslova plačane sodne takse za pritožbo v znesku 540.000,00 SIT ni upoštevalo pri seštevku pritožbenih stroškov. Poleg tega pa je v obrazložitvi napačno navedlo, da vrednost spornega predmeta ni presegla 120 točk, čeprav je bila pravilno 120.000 točk.

Razlogi Vrhovnega sodišča o nedovoljenosti pritožbe:

(16) Ker je revizijsko sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo, tožeča stranka nima več pravnega interesa za njeno popravo. Zato (zaradi pomanjkanja pravnega interesa za pritožbo, ki mora biti podan do konca pritožbenega postopka) je revizijsko sodišče pritožbo (proti popravnemu sklepu sodišča druge stopnje) zavrglo (smiselno 1. točka 365. člena v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP) - 3. točka izreka.

(17) Posledično (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP) je revizijsko sodišče sklenilo, da tožeča stranka sama krije pritožbene stroške - 4. točka izreka.

Datum zadnje spremembe:

09.02.2016

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 12/2020
• VSL sklep II Cp 3081/2015
• sklep III Ips 38/2003