Sklep III Ips 11/2005

Jedro

Kot sosporniška intervenientka lahko v pravdo vstopi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša. Neposredno se lahko nanaša le na osebo, na katero se razteza pravni učinek sodbe, tako da ga zajame v svoje subjektivne meje. Vzrok mora biti v naravi materialnopravnega razmerja.

Ker sodba o razglasitvi sklepov skupščine za nične že po samem zakonu učinkuje proti vsem družbenikom, se neposredno nanaša na vsakega posameznega družbenika.

Ker bo sosporniška intervenientka zajeta v subjektivne meje pravnomočnosti, ima položaj enotne sospornice. Zato je njen položaj mnogo svobodnejši kot položaj stranske intervenientke. Njena dejanja namreč učinkujejo kot dejanja stranke, torej tudi v nasprotju z dejanji prve toženke kot glavne stranke (če je to združljivo z naravo enotnega sosporništva). Tako v primeru nasprotja med dejanji stranke in intervenientkinimi dejanji ne veljajo avtomatično strankina dejanja, temveč velja najugodnejše dejanje oziroma pozitivno in najkoristnejše dejanje. Za razliko od navadne intervencije je namreč za sosporniško intervencijo značilna intervenientkina samostojnost.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

(1) Okrožno sodišče v Mariboru (sodišče prve stopnje) je z uvodoma navedeno sodbo ugotovilo ničnost sklepov, dne 24. 8. 2001 sprejetih na skupščini prve toženke (1. točka izreka). Poleg tega je prvi toženki naložilo objavo sodbe v časopisih Panorama in Večer, na njene stroške (2. točka izreka).

(2) Višje sodišče v Mariboru (sodišče druge stopnje) je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo pritožbo intervenientke na strani prve toženke (prvi odstavek izreka). (3) Intervenientka je proti sklepu sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Prvenstveno je predlagala spremembo sklepa sodišča druge stopnje z ugoditvijo njeni pritožbi, razveljavitvijo sodbe na podlagi pripoznave in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve sodišču druge stopnje v ponovno odločanje. Pri tem je priglasila revizijske stroške.

(4) Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter strankama spora, ki pa nanjo nista odgovorili.

Revizija je utemeljena.

Razlogi sodišča druge stopnje o nedovoljenosti pritožbe intervenientke na strani prve toženke proti sodbi sodišča prve stopnje na podlagi pripoznave:

(5) Sodna odločba glede ničnosti sklepov skupščine prve toženke se ne nanaša na intervenientko kot njeno družbenico. V primeru ničnosti sklepov skupščine, ki je organ družbe, je namreč tožbo mogoče uperiti le proti družbi, ki ima lastno subjektiviteto in premoženje, ne pa proti družbenici.

(6) Sodišče prve stopnje je sicer dopustilo intervencijo O. S. B. na strani prve toženke, saj ima pravni interes, da v sporu zmaga prva toženka. Vendar pa ima O. S. B. le položaj stranske intervenientke (po 199. členu ZPP), zaradi česar njena pritožba nima učinka za prvo toženko. Pritožba intervenientke je namreč v nasprotju z dejanji prve toženke (s pripoznavo tožbenega zahtevka in odpovedjo pravici do pritožbe proti pripoznalni sodbi), kateri se je pridružila (četrti odstavek 201. člena ZPP).

Razlogi Vrhovnega sodišča o utemeljenosti revizije:

(7) Tožnik je zoper tožence (zoper družbo z omejeno odgovornostjo in novoimenovana člana njenega nadzornega sveta) vložil tožbo na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine prve toženke, sprejetih dne 24.8.2001. Gre za sklep o razrešitvi tožnika kot dotedanjega člana nadzornega sveta prve toženke, za sklepa o imenovanju drugega in tretjega toženca kot novih članov nadzornega sveta prve toženke ter za sklep, da stroške sklica skupščine plača prva toženka.

(8) Kot sosporniška intervenientka lahko v pravdo vstopi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša (prvi odstavek 202. člena ZPP). Neposredno se lahko nanaša le na osebo, na katero se razteza pravni učinek sodbe, tako da ga zajame v svoje subjektivne meje (univ. prof. dr. Jože Juhart: "Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije", Univerzitetna založba v Ljubljani, 1961, str. 320, § 111, IV.2.; prof. dr. Lojze Ude: "Civilno procesno pravo", Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2002, str. 239, § 59, 4.). Vzrok mora biti v naravi materialnopravnega razmerja (Triva/Belajac/Dika: "Građansko parnično procesno pravo" - 6. izdaja, Zagreb 1986, § 95, 7.). Ali se na intervenientko, ki je družbenica prve toženke, sodna odločba neposredno nanaša, torej ne določa procesno, temveč materialno pravo. Če materialno pravo glede tega ne določa ničesar izrecno, se mora morebitno neposredno raztezanje pravnih učinkov sodbe dognati iz narave pravnega razmerja. Navedeno izhaja že iz obrazložitve sklepa naslovnega sodišča z dne 30. 3. 2005, opr. št. III Ips 55/2003.

(9) S sklepi skupščine prve toženke je bil tožnik razrešen kot dotedanji član nadzornega sveta, istočasno pa sta bila drugi in tretji toženec imenovana kot nova člana nadzornega sveta. Za sprejem sklepa o odpoklicu in imenovanju članov nadzornega sveta družbe z omejeno odgovornostjo je pristojna skupščina družbe (448. člen v zvezi z 266. členom in prvim odstavkom 264. člena ZGD). Ker sodba o razglasitvi sklepov skupščine za nične že po samem zakonu učinkuje proti vsem družbenikom (456. člen v zvezi s 367. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD)), se neposredno nanaša na vsakega posameznega družbenika. Zato ima intervenientka na strani prve toženke položaj enotne sospornice (prvi odstavek 202. člena ZPP).

(10) Ker bo sosporniška intervenientka zajeta v subjektivne meje pravnomočnosti, ima položaj enotne sospornice. Zato je njen položaj mnogo svobodnejši kot položaj stranske intervenientke. Njena dejanja namreč učinkujejo kot dejanja stranke, torej tudi v nasprotju z dejanji prve toženke kot glavne stranke (če je to združljivo z naravo enotnega sosporništva). Tako v primeru nasprotja med dejanji stranke (odpovedjo pravici do pritožbe proti sodbi na podlagi pripoznave) in intervenientkinimi dejanji (pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje) ne veljajo avtomatično strankina dejanja, temveč velja najugodnejše dejanje (Juhart/Ude/Wedam Lukić: "Pravdni postopek", Časopisni zavod Uradni list SRS v Ljubljani, 1974, str. 253, 198. člen, 3.) oziroma pozitivno in najkoristnejše dejanje (prof. dr. Lojze Ude: "Civilno procesno pravo", Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2002, str. 240, § 59, 4.), kar je v konkretnem sporu pritožba, vložena proti sodbi sodišča prve stopnje, s katero je bilo (na podlagi pripoznave) ugodeno tožbenemu zahtevku. Če pritožbe ne vloži glavna stranka, jo namreč lahko vloži sosporniška intervenientka, saj se odpoved pravici do pritožbe proti sodbi na podlagi pripoznave nanaša le na prvo toženko, ne pa tudi na interevenientko na njeni strani. Za razliko od navadne intervencije je namreč za sosporniško intervencijo značilna intervenientkina samostojnost.

(11) Ker je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ki je temelj za uporabo 202. člena in 196. člena ZPP, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek (četrti odstavek 384. člena ZPP), da vsebinsko odloči o pritožbi sosporniške intervenientke proti sodbi sodišča prve stopnje na podlagi pripoznave.

(12) Ker je Vrhovno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep, so revizijski stroški nadaljnji pritožbeni stroški (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep Pdp 1169/2000
• VSM sklep I Cpg 178/2016
• Sodba II Ips 553/2000