Sodba III Ips 99/2005

Jedro

Potem ko Slovenska razvojna družba proda svoj delež nekdanji družbeni pravni osebi, postane odprava morebitnega oškodovanja družbene lastnine dokončno nemogoča. Tožbeno upravičenje družbenega pravobranilca zaradi tega ugasne.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dejansko stanje 1. Prva toženka je pravna oseba, ki je nekoč imela družbeni kapital. Zaposleni v prvi toženki so ustanovili drugo toženko in z njo konkurirali prvi toženki. Družbeni pravobranilec je vložil tožbo zaradi prikrajšanja družbenega kapitala 5.11.1997 in z njo zahteval od druge toženke, da prvi toženki povrne domnevno zmanjšanje družbenega kapitala. Kmalu po vložitvi tožbe, dne 26.11.1997 je bilo preoblikovanje prve toženke iz družbenega podjetja v d.o.o. vpisano v sodni register na temelju prvega in drugega soglasja Agencije za lastninsko preoblikovanje podjetij. Dne 19.12.1997 je Slovenska razvojna družba d.d. svoj delež v prvi toženki prodala. 2. Tožeča stranka je sprva od druge toženke zahtevala, da prvi toženki povrne 51.039.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Svoj glavnični zahtevek je delno umaknila, in končno zahtevala še 31.940.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi. 3. Prvostopenjsko sodišče je zahtevku za plačilo (zmanjšane) glavnice ugodilo v celoti in v pretežni meri obrestnim zahtevkom. 4. Drugostopenjsko sodišče je spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je zavrnilo zahtevek za plačilo glavnice in obrestne zahtevke še v preostalem delu. Tožeča stranka skuša z revizijo še naprej doseči ugoditev svojim zahtevkom. 5. Z zakonom o prenehanju veljavnosti Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 53/2005; s kratico: ZPVZDruP) je bil že po vložitvi revizije Družbeni pravobranilec odpravljen kot samostojen državni organ (prvi odstavek 2. člena ZPVZDruP). Postopek se sedaj nadaljuje z Državnim pravobranilstvom (prvi odstavek 5. člena ZPVZDruP). 6. V nadaljevanju bodo za nekatere zakone uporabljene naslednje kratice:(1) ZARLPP za Zakon o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Ur. l. RS, št. 48/94, 18/95, 58/95; kasnejše spremembe niso upoštevne). (2) ZDruP za Zakon o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 69/95). (3) ZLPP za Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93 in 1/96). (4) ZPPOLS za Zakon o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Uradni list RS, št. 71/94 in 57/95). (5) ZZLPPO za Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Ur. l. RS, št. 30/98, 72/98; kasnejše spremembe niso upoštevne).

Razlogi I.7. Pritožbeno sodišče je menilo, da je prvotožena stranka končala lastninsko preoblikovanje 26.11.1997. Opravljeno naj bi bilo v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 50. člena ZLPP, vendar naj bi to ne bilo bistveno. Odločilno naj bi bilo, da je končano in vpisano v sodni register. S končanjem lastninskega preoblikovanja naj bi družbeni pravobranilec izgubil upravičenje za vodenje postopka.

II.8. Mnenje pritožbenega sodišča vzdrži vse revizijske napade. Revizija se zato zavrne (378. člen ZPP). 9. Revizija napada razlago četrtega odstavka 50. člena ZLPP, ki jo je v svoji obrazložitvi zastopalo pritožbeno sodišče in meni, da določba ne govori o upravičenjih družbenega pravobranilca za vodenje postopkov. S takšno razlago se revizijsko sodišče strinja, vendar tudi pritožbeno sodišče ni storilo nobene kršitve. Sodba pritožbenega sodišča namreč omenja, da je bil četrti odstavek 50. člena ZLPP kršen, vendar te določbe ne uporablja kot odločilni razlog. 10. Zmotno je revidentovo mnenje, da daje 1.a člen ZARLPP pravni temelj za tožbeno upravičenje družbenega pravobranilca. Z 1.a členom ZARLPP je bila zgolj ustanovljena Agencija za revizijo lastninskega preoblikovanja in so bile določene njene pristojnosti. Družbenega pravobranilca niti ne omenja in mu torej ne podeljuje tožbenega upravičenja (tako že dosedanja sodna praksa; gl. odločbi tega sodišča III Ips 98/2001 in III Ips 49/2002). 11. Z uveljavitvijo ZZLPPO dne 1.5.1998 je prenehal veljati ZPPOLS, ki je v svojem 25.m členu družbenemu pravobranilcu podeljeval tožbeno upravičenje. Razveljavljen je bil tudi ZLPP, ki je prav tako prenehal veljati 1.5.1998 (63. in 65. člen ZZLPPO). Vendar je drugi odstavek 65. člena ZZLPPO napravil izjemo in ohranil v veljavi drugi odstavek 25.m člena ZPPOLS. Družbeni pravobranilec je torej tudi po uveljavitvi ZZLPPO (in po razveljavitvi ZPPOLS in ZLPP), to je po 30.4.1998, načeloma lahko ohranil tožbeno upravičenje za postopke v teku (prim. razloge odločbe Vrhovnega sodišča III Ips 49/2002). Družbeni pravobranilec je v tej zadevi tožbeno upravičenje izgubil kljub temu, da se je zadevni postopek začel še pred 1.5.1998. 12. Namen tožbenega upravičenja je bilo varovanje družbene lastnine. Morebitna prikrajšanja so se v letu 1997 odpravljala tako, da je od tega imela - neposredno ali posredno - korist Slovenske razvojne družbe d.d. Z morebitnim plačilom 31.940.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi, kar je bil zahtevek tožeče stranke, bi se povečala vrednost premoženja prve toženke. To bi, vsaj posredno, povečalo tudi vrednost deleža, ki ga je na prvi toženki imela Slovenska razvojna družba d.d. Ker je dne 19.12.1997 Slovenska razvojna družba d.d. svoj delež v prvi toženki prodala, je postala odprava morebitnega oškodovanja družbene lastnine dokončno nemogoča. Ker namena, katerega uresničitev je zakonodajalec zasledoval, ni bilo več mogoče doseči, je tožbeno upravičenje ugasnilo najkasneje 19.12.1997. 13. Olastninjena je bila prva toženka že prej, in sicer z vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register dne 26.11.1997. To izhaja že iz prvega odstavka 17. člena ZLPP: "Lastninsko preoblikovanje podjetja ... pomeni spremembo podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki na celotnem trajnem kapitalu preoblikovanega podjetja." Lastninsko preoblikovanje je bilo izvedeno z vpisom v sodni register (drugi odstavek 20. člena ZLPP). Končno je najkasneje s prodajo družbenega deleža na prvi toženki družbena lastnina dokončno prenehala obstajati in je bila prva toženka privatizirana. Takšno stališče ne nasprotuje odločbi Vrhovnega sodišča z opr. št. III Ips 127/2000, na katero se sklicuje revidentka. 14. Tudi po drugem odstavku 1. člena ZDruP družbeni pravobranilec nima tožbenega upravičenja. Z drugim odstavkom 1. člena ZDruP je namreč družbeni pravobranilec zgolj ohranil upravičenja, ki jih je imel družbeni pravobranilec samoupravljanja na podlagi ZLPP, ZGJS in ZGD. Ali je družbeni pravobranilec ohranil tožbeno upravičenje, je bilo torej določeno tudi z ZLPP, ZGJS in ZGD. 15. P. d.o.o. ni opravljal javne gospodarske službe in se zato ZGJS zanj ni uporabljal. ZGD ne podeljuje nobenega tožbenega upravičenja družbenemu pravobranilcu (glej razloge sodbe Vrhovnega sodišča III Ips 35/2002). Končno družbeni pravobranilec svojega tožbenega upravičenja ne more ohraniti niti na temelju ZLPP. ZLPP je namreč prenehal veljati 1. 5. 1998, kot je bilo že povedano, izjemoma še veljavne določbe pa se ne nanašajo na tožbeno upravičenje družbenega pravo branilca. Ali je družbeni pravobranilec v takšnem primeru, kot je ta, že pred 1.5.1998 svoje tožbeno upravičenje sploh lahko utemeljil s kakšno določbo ZLPP, zato revizijskemu sodišču ni bilo potrebno odločiti.

III.16. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo zahtevala povrnitev "vseh povzročenih stroškov". Katerih, ni opredelila niti po vrsti, niti po višini. S tako splošno postavljeno zahtevo ni zadostila bremenu, ki ji ga nalagata prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP. Strankina stroškovna zahteva mora pač glede na navedeni normi biti določna. Stroškovni zahtevek obeh toženk sploh ni bil postavljen, zato revizijsko sodišče o njem ni odločalo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba in sklep III Ips 49/2002
• Sodba III Ips 69/2010
• Sklep III Ips 32/96