Odločba VIII Ips 458/2006

Jedro

Kolektivna pogodba za pomorščake ne daje podlage za obvezno plačilo večkratne solidarnostne pomoči, če se neprekinjena bolezen delavca časovno razteza na obdobje več koledarskih let.

Izrek

V zvezi z odločitvijo o zahtevku za plačilo nadomestila plače in odločitvijo o stroških postopka se revizija zavrže, v ostalem (glede odločitve o zahtevku za plačilo solidarnostne pomoči) pa zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo razlike nadomestila plače za čas od 21.7.1999 do 5.9.1999 v skupnem znesku 157.171,28 SIT s pripadki in podredni zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči v znesku 1.430.915,60 SIT.

Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje glede plačila razlike nadomestila plače spremenilo tako, da je drugi toženi stranki iz tega naslova naložilo plačilo razlike 11.793,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem je sklenilo, da se revizija glede odločitve o zavrnitvi zahtevka iz naslova nadomestila plače ne dopusti.

Zoper zavrnilni del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi mu moralo sodišče na podlagi določb kolektivne pogodbe dosoditi solidarnostno pomoč tudi za leti 1999 in 2001, glede na to, da je bil v bolniškem staležu od 14.6.1999 do 20.5.2001, druga tožena stranka pa mu je izplačala v letu 2000 le enkratno solidarnostno pomoč. Glede razlike nadomestila plače pa navaja, da bi mu morala tožena stranka zahtevano nadomestilo izplačati za celotno obdobje bolniškega staleža od 21.7. do 5.9.1999. Pavšalno graja tudi odločitev o stroških postopka.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Glede odločitve o plačilu razlike nadomestila plače in stroškov postopka revizija ni dovoljena.

V skladu s 1. točko 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) je v premoženjskih delovnih sporih revizija dovoljena na podlagi drugega odstavka 367. člena ZPP, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega en milijon tolarjev. Ker se na podlagi 39. člena ZPP vrednost spornega predmeta, s tem pa tudi vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, določa le glede na vrednost posamičnega glavnega zahtevka s samostojno podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP), obresti, pravdni stroški in druge postranske terjatve pa se pri tem ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek, tudi revizija glede stroškov postopka, ki so bili v tej zadevi uveljavljani kot stranska terjatev, ne glede na njihovo višino ni dovoljena. Hkrati sodišče druge stopnje glede pravnomočno zavrnjenega dela zahtevka za plačilo razlike nadomestila plače, ki ne dosega revizijske meje, in glede stroškov v smislu določb 5. točke 31. člena ZDSS-1 revizije ni dopustilo, Vrhovno sodišče RS pa je pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije kot neutemeljeno zavrnilo. Zato je sodišče v skladu s 377. členom ZPP v tem obsegu revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

Glede odločitve o zahtevku iz naslova solidarnostne pomoči revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizija ne navaja nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Zato revizijsko sodišče v tej smeri izpodbijane sodbe ni moglo in ni smelo preizkušati.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (SKPGd - Ur. l. RS, št. 40/97) določa v 4. točki 51. člena solidarnostno pomoč le za primere smrti delavca ali ožjega družinskega člana, ne pa tudi za primer daljše zadržanosti delavca z dela zaradi bolezni. Pač pa določa Kolektivna pogodba za pomorščake, ki je veljala za razmerje med tožnikom in drugo toženo stranko (priloga B17 spisa), da delavcu - pomorščaku pripada solidarnostna pomoč v višini njegove plače v primeru daljše bolezni (54. člen tč. C).

Pred nižjima sodiščema je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik bolan in iz tega naslova vsaj delno v bolniškem staležu v času od 14.6.1999 do 20.5.2001, in da mu je drugotožena stranka izplačala enkratno solidarnostno pomoč v letu 2000. Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da navedena določba Kolektivne pogodbe za pomorščake ne daje podlage za obvezno plačilo večkratne solidarnostne pomoči, če se neprekinjena bolezen delavca časovno razteza na obdobje več koledarskih let. Zato je sodišče tožnikov zahtevek za plačilo zneska 1.430.915,60 SIT iz naslova solidarnostne pomoči za leto 1999 in leto 2001 utemeljeno zavrnilo.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso podani. Na podlagi določb 378. člena ZPP je zato sodišče v tem delu revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 2165/2001
• VDS sodba Pdp 1647/2001
• VDSS sodba Pdp 687/98