Odločba VIII Ips 23/2001

Jedro

Odločba, ki jo izda upravni organ po 2. členu ZRSin, ima naravo potrdila iz 171. člena ZUP oz. javne listine v smislu 1. odstavka 224. člena ZPP. Mogoč je nasprotni dokaz.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z odločbo, navedeno v uvodu, razveljavilo odločbo glavnega direktorja Javnega podjetja... številka 282/KD-MM z dne 25.1.1999 (1. točka izreka) in določilo sindikat "voznikov"

Javnega podjetja... kot reprezentativni sindikat pri nasprotnemu udeležencu (2. točka izreka). Hkrati je sklenilo, da predlagatelj in nasprotni udeleženec trpita vsak svoje stroške postopka. Sodišče je ugotovilo, da predlagatelj izpolnjuje vse v 6. členu Zakona o reprezentativnosti sindikatov (Uradni list RS, št. 13/93 - ZRSin) predpisane pogoje za pridobitev lastnosti reprezentativnosti sindikatov.

Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje, saj je v celoti soglašalo z ugotovljeno dejansko in pravno podlago.

Proti pravnomočni odločbi sodišča druge stopnje je nasprotni udeleženec vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov po 370. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 60. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 20/98 - ZDSS). V obrazložitvi revizije očita sodišču druge stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni presodilo pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena. Določbo 4. odstavka 57. člena ZDSS je uporabilo v nasprotju z listinami, na katere se niti ne sklicuje - kar predstavlja nadaljnjo bistveno kršitev določb postopka. Ker niso bili izpolnjeni pogoji nujnega varstva pravic predlagatelja, je sodišče prve stopnje z nadomestitvijo odločitve delodajalca, prekoračilo svoja zakonska pooblastila. Sklicevanje pritožbenega sodišča, da nasprotni udeleženec ni pozval predlagatelja na predložitev dokazov, je v nasprotju z vsebino njegovega dopisa z dne 26.8.1998. Enako absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka je sodišče druge stopnje storilo s tem, da ni odgovorilo, za katero panogo, dejavnost ali poklic je predlagateljev sindikat reprezentativen, kar je bilo s pritožbo izrecno ugovarjano. Iz odločbe prvostopnega sodišča ni razvidno, po katerem statutu sta sodišči presojali pogoje reprezentativnosti sindikata voznikov. Pritožbeno sodišče je na opozorilo pritožbe, da sodišče prve stopnje ni z ničemer obrazložilo zavrnitve posameznih (novih) procesnih in dokaznih predlogov, odgovorilo le, da ponovna izvedba teh dokazov ni bila potrebna. Ker je šlo tudi za nove dokaze, predstavlja takšno ravnanje sodišča absolutno bistveno kršitev določb postopka. Revizija vztraja pri svojih dosedanjih trditvah, da demokratičnost predlagatelja ni dokazana, prav tako ne njegovo šestmesečno delovanje kot nadaljnji pogoj reprezentativnosti. Pravno zmotno je tudi sklepanje, da iz samega dejstva registracije pri upravnem organu izhaja pravilnost in ustreznost njegovih aktov. Zato predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, razveljavi odločbi sodišč prve in druge stopnje in zadevo vrne v novo odločanje.

Revizija je bila na podlagi 1. odstavka 375. člena ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril.

Revizija ni utemeljena.

Nasprotni udeleženec nobenega izmed očitkov bistvenih kršitev določb postopka ne opredeljuje formalno (v smislu 1. in 2. točke 1. odstavka 370. člena v zvezi s točkami 2. odstavka 339. člena oziroma 1.

odstavku 339. člena v zvezi z drugimi določbami ZPP), temveč le vsebinsko. Zato je njihov preizkus omejen.

Revizijski očitek, da pritožbeno sodišče ni ravnalo skladno določbi 1. odstavka 360. člena ZPP, se nanaša na domnevno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Po 1.

odstavku omenjenega postopkovnega določila je podana bistvena kršitev določb postopka, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa je to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodne odločbe. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana takrat, kadar obstaja ali je vsaj verjetna vzročna zveza med kršitvijo postopkovnih določb in izrekom nezakonite in nepravilne sodne odločbe. Če je namreč sodba zakonita in pravilna kljub določeni procesni kršitvi, ni podana relativna kršitev določb pravdnega postopka.

V reviziji iz tega razloga očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Sodišče druge stopnje je v okviru pooblastila iz 1. odstavka 360. člena ZPP presodilo vse pritožbene razloge, ki so v obravnavani zadevi odločilnega pomena. Tako je pravilno presodilo, da nasprotni udeleženec ni skladno s pravili postopka (3. odstavek 137. člena Zakona o upravnem postopku v zvezi z 2. odstavkom 1. člena ZUP - Uradni list SFRJ, št. 47/86 - ZUP) po materialnem predpisu (3.

odstavek 10. člena ZRSin) odločil o reprezentativnosti sindikata. Če je glede na vlogo predlagatelja z dne 8.1.1999 štel, da za zatrjevano izpolnjevanje pogojev v smislu 1. odstavka 6. člena ZRSin ni predložil vseh dokazov, je bil dolžan zahtevati, naj odpravi pomanjkljivost v določenem roku (2. odstavek 68. člena ZUP), oziroma po brezuspešnem poteku roka zahtevati, naj predloži potrebne dokaze. Sklicevanje revizije, da je nasprotni udeleženec ravnal skladno z navedenim pravilom postopka, kar naj bi izhajalo iz njegovega dopisa z dne 26.8.1998, ne drži. Zahteva za izdajo odločbe o reprezentativnosti sindikata je bila namreč vložena šele 8.1.1999, zato se dopis iz meseca avgusta 1998 na predložitev dokazov ni mogel nanašati na ta postopek. Zatrjevana kršitev češ, da so razlogi izpodbijane sodbe v nasprotju z listinami, torej nima podlage.

V tem kolektivnem delovnem sporu je predlagatelj zahteval presojo zakonitosti odločbe glavnega direktorja, s katero je bila zavrnjena zahteva sindikata voznikov nasprotnega udeleženca o njegovi reprezentativnosti. Neposredni predmet presoje je zakonitost konkretne (dispozitivne) odločbe udeleženca, torej njena skladnost s formalnim in materialnim zakonom. Presoja materialne zakonitosti izpodbijane odločbe obsega uporabo materialnega prava, presoja formalne zakonitosti pa vprašanje pristojnosti organa, pravilnost in zakonitost postopka in sestavne dele pismenega odpravka. Sestavni del vsakega (upravnega) akta je tudi obrazložitev, ki mora vsebovati razen pravne podlage in dejanskega stanja tudi razloge in dokazila, ki so bili podlaga za odločitev. V obravnavanem primeru je nasprotni udeleženec "po proučitvi dokumentacije" sicer navedel razloge za zavrnitev zahteve predlagatelja za priznanje reprezentativnosti, ni pa navedel razlogov, ki so bili odločilni za presojo dokazov, niti izvedenih dokazov, ki bi te razloge utemeljevali (2. odstavek 209. člena ZUP). Sodišče je zato imelo možnost, da ob ugotovitvi te formalne nezakonitosti izpodbijane odločbe, le-to razveljavi.

Glede na naravo spornega razmerja pa se je odločilo za preizkus njene materialne zakonitosti. Zakon o reprezentativnosti sindikatov določa način pridobitve lastnosti pravne osebe in način pridobitve reprezentativnosti sindikatov (1. člen). Sindikat postane po določbi 1. odstavka 2. člena navedenega zakona pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta. Pogoji, ki jih ZRSin za izdajo odločbe predpisuje, so predložitev akta, katerega hramba se zahteva, predložitev dokaza, da je bil sindikat res ustanovljen, in izkazanost, da je zahtevo vložila pooblaščena oseba sindikata. Upravni organ navedena dejstva le evidentira in na tej podlagi z odločbo ugotovi, da je sindikat postal pravna oseba. Ker je s to odločbo potrjeno zgolj dejstvo, da je statut predlagateljev vpisan v evidenco statutov - v konkretnem primeru pod zaporedno št. 144 Upravne enote Ljubljana - Izpostava Šiška - ima naravo potrdila iz 171. člena ZUP oziroma javne listine v smislu 1. odstavka 224. člena ZPP (oziroma v času izdaje veljavnega 1. odstavka 230. člena ZPP-77). Ob izpolnitvi predpostavk iz 3. odstavka 164. člena ZUP oziroma 3. odstavka 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.

Vprašanje reprezentativnosti sindikatov je vezano na akcijsko svobodo sindikatov. Vsi sindikati so reprezentativni, kolikor predstavljajo svoje člane pri uveljavljanju in varstvu njihovih ekonomskih in socialnih interesov. Ureditev iz II. poglavja ZRSin pomeni pridobitev lastnosti "najbolj reprezentativnega sindikata" - sindikata, ki mu zakonodajalec priznava nekatere posebne pravice, zaradi česar nastopa tudi kot predstavnik vseh, tako sindikalno organiziranih kot sindikalno neorganiziranih delavcev. Ena od posledic sindikalnega pluralizma je tudi večje število sindikatov, ki zastopajo vsak svoje interese (na določenem območju, v posamezni dejavnosti, panogi oziroma poklicu ali v posamezni organizaciji) in ki vsak zase samostojno odločajo o tem, ali se bodo združevali z drugimi sindikati v federacije ali konfederacije oziroma bodo kako drugače usklajevali skupne interese. Eden od temeljnih namenov združevanja delavcev v sindikat je, da bi kolektivno lažje in učinkoviteje uveljavljali in varovali svoje interese nasproti delodajalcem.

Pogoji in merila za določitev reprezentativnosti sindikata so predpisani v 6. členu ZRSin. Reprezentativni so tisti sindikati, ki so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti (1. alinea), neprekinjeno delujejo najmanj zadnjih 6 mesecev (2.

alinea), so neodvisni od državnih organov in delodajalcev (3.

alinea), se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov (4. alinea), imajo določeno število članov v skladu z določili tega zakona (5. alinea). Število članov iz zadnje alinee dokazuje sindikat na podlagi podpisanih pristopnih izjav svojih članov. Izpolnjevanje teh pogojev je zaradi formalne nezakonitosti izpodbijane odločbe glavnega direktorja udeleženca z dne 25.1.1999 ugotavljalo in ugotovilo po izvedenem dokaznem postopku sodišče prve stopnje in preizkusilo sodišče druge stopnje, ki mu revizija, med drugih, očita bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Neutemeljen je revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi z zavrnitvijo pritožbenega vztrajanja pri zaslišanju že zaslišanih ali novih prič. Odgovor pritožbenega sodišča, da je bilo s prečitanjem zapisnika o izvedenih dokazih in zavrnitvijo novih dokazov kot nepotrebnih zadoščeno vsebini pravnega jamstva do popolne enakopravnosti izvajanja dokazov, reviziji ne zadošča. Tako se izkaže, da gre pri tem revizijskem očitku za uveljavljanje nepopolnosti dokaznega postopka in s tem zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je v revizijskem postopku prepovedano (3. odstavek 370. člena ZPP). Pri tem je potrebno poudariti, da glede na načelo proste dokazne presoje sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, pri čemer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga stranka, zlasti če izvedbo tega dokaza ni utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti in materialnopravne relevantnosti.

Razlogi o pravni podlagi za ugotovitev obstoja pogojev za določitev reprezentativnosti sindikata nasprotnega udeleženca so razlogi o materialnopravni presoji, zato je pojmovno zgrešen očitek, da so podane procesne kršitve. Udeleženec je sicer v reviziji navajal, da so v izpodbijani sodbi nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin (14. točka 339. člena ZPP). Pri tem pa je kot konkreten primer takšnega nasprotja navedel le vsebino listine z dne 26.8.1998, na katero je bilo že odgovorjeno. Iz revizijskih navedb je zato razvidno samo to, da nasprotni udeleženec uvršča pod omenjeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka oceno izvedenih dokazov sodišča prve stopnje, ki jo je po določbi 1. odstavka 360. člena ZPP presodilo tudi sodišče druge stopnje in ki je drugačna, kot meni revident, da bi morala biti.

Revizija tudi v delu, v katerem očita sodišču zmotno uporabo materialnega prava, ni utemeljena. Revizijsko sodišče presoja uporabo materialnega prava na podlagi dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje (3.

odstavek 370. člena ZPP). Zato v reviziji ni dopustno izpodbijati dejanskih ugotovitev, do katerih je prišlo sodišče na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov.

Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bil sindikat voznikov ustanovljen na zboru delavcev dne 15.4.1998, na katerem je bil po predhodnem obravnavanju sprejet tudi statut. Z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta (dne 8.6.1998) je sindikat pridobil lastnost pravne osebe (1. odstavek 2. člena ZRSin). V 8. členu navedenega statuta je določeno, da sestavljajo sindikat voznikov vsi zaposleni v podjetju, kar je po presoji obeh sodišč pravno zavezujoče, zato ugotovitev na prvem zboru predlagatelja dne 23.6.1998, da je članstvo sestavljeno le iz voznikov, nima odločilnega pomena. Ker z nobeno od statutarnih določb ni omejena demokratičnost in svoboda včlanjevanja v sindikat voznikov, niti ne onemogoča delovanja in uresničevanja članskih pravic ter obveznosti, je po presoji obeh sodišč izpolnjen pogoj iz 1. alinee 6. člena ZRSin. Tudi oba po udeležencu izrecno ugovarjana pogoja iz 2. in 5. alinee 6. člena to je neprekinjeno delovanje sindikata najmanj zadnjih 6 mesecev ter z zakonom predpisano število članov, sta bila po dejanskih ugotovitvah obeh sodišč izpolnjena.

Na tako ugotovljeno dejansko stanje je revizijsko sodišče vezano, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odstavek 370. člena ZPP). Tako ni mogoče preizkušati revizijskih trditev udeleženca, da predlagatelj ni dokazal članstva niti ene same osebe, ki ni voznik, niti glede opustitve prezenčnih list na zboru delavcev. Ob odločilnih dejanskih ugotovitvah obeh sodišč, se revizijsko sodišče strinja s presojo, da so bili za določitev reprezentativnosti predlagatelja izpolnjeni vsi pogoji, zato je bila odločitev glavnega direktorja tudi po materialnopravni presoji nezakonita. Odločitev prvostopnega sodišča, ki je razveljavilo izpodbijano odločbo je bila zato materialnopravno pravilna.

Pravilna pa je bila tudi njegova odločitev pod točko 2 izreka, ko je skladno določbi 4. odstavka 57. člena ZDSS samo določilo reprezentativnost sindikata voznikov v javnem podjetju L. Zadnji odstavek 57. člena res pomeni izjemo od načela, po katerem sodišče ne more nadomeščati volje in pristojnosti udeležencev, ko gre za splošne ali posamične pravne akte. Kadar pa sodišče presodi, da je nujno za varstvo pravic, lahko razveljavi splošni ali posamični pravni akt in s sklepom delno ali v celoti nadomesti sporni akt. Revizija se zaradi predpisane oblike odločanja (sklepa) zavzema, da je pristojnost sodišča zato pridržana le v postopku izdaje začasne odredbe, ne pa odločanju o glavni stvari. Če bi bilo tako, bi morala biti ta norma umeščena v poseben samostojen člen. Ker je uvrščena v 57. člen, ki opredeljuje glede na naravo razmerja način odločanja, z besedico "lahko" daje možnost sodišču, da jo uporabi tudi pri svoji odločitvi o spornem razmerju. Še zlasti zato, ker zakon v 2. odstavku 41. členu pooblašča sodišče, da razreši sporno razmerje, pri tem pa ni vezano na zahtevek.

Ali gre v obravnavanem primeru za nujno varstvo pravic udeležencev, kot je ugotovilo pritožbeno sodišče, pa je dejansko vprašanje, zato ga je upoštevati kot dejansko podlago za pravilno uporabo 4. odstavka 57. člena ZDSS. Upoštevati pa je tudi pristojnosti sindikatov, ki izhajajo iz samega zakona o delovnih razmerjih: to je zastopanje delavcev pri kolektivnem urejanju delovnih razmerij (113. člen ZDR); predstavljanje interesov delavcev pri odločanju o zasličnih kolektivnih delovnopravnih ukrepih (31., 38. člen); zastopanje interesov delavcev v postopkih odločanja o individualnih pravicah, obveznostih in odgovornostih posameznikov iz delovnega razmerja (5. člen ZDR, 62. in 82. člen ZTPDR). Zato ni utemeljen očitek zmotne uporabe materialnega prava, saj tudi uradni preizkus izpodbijane sodbe v tej smeri ni vzbudil nobenega dvoma o pravilnosti pravne presoje obeh sodišč.

V celoti neutemeljeno revizijo udeleženca je zato revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep X Pdp 1017/2018
• UPRS sodba I U 1399/2014
• UPRS sodba I U 1839/2015