<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba II Ips 458/92

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:1993:II.IPS.458.92
Evidenčna številka:VS00022
Datum odločbe:21.01.1993
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:nasprotna tožba

Jedro

Tožba, ki jo toženec vloži med pravdo zoper osebo, ki ni tožnik v tej pravdi, ni nasprotna tožba v smislu člena 189 ZPP, pa čeprav jo toženec tako naslovi.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi z dne 12.9.1991 v 1. in 3. točki, tj. v tistem delu, s katerim je bilo tožencu naloženo, da mora plačati tožniku 455.307,00 SIT z zamudnimi obrestmi, določenimi z zakonom o obrestni meri zamudnih obresti od 30.8.1991 dalje ter povrniti tožniku stroške v znesku 4.643,00 SIT, obenem pa je naložilo tožencu še nadaljnje stroške. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje.

Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev sodb prve in druge stopnje z novim sojenjem na prvi stopnji.

Na vročeno revizijo (člen 390 ZPP) tožeča stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (člen 386 ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke člena 354/2 ZPP v pravdi ni bilo. Neutemeljeni so vsi revizijski očitki bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

Neutemeljen je revizijski očitek procesne kršitve, češ da sta sodišči prve in druge stopnje prezrli nasprotno tožbo, v kateri je toženec predlagal pobotanje medsebojnih zahtevkov (člen 354/1 v zvezi s členom 338/3 in 333/3 ZPP). Toženec je vložil odgovor na tožbo in tim. nasprotno tožbo z isto vlogo. V odgovoru na tožbo ni uveljavljal nobenega pobotnega ugovora. V drugem delu iste vloge, ki ga je naslovil "nasprotna tožba" pa je z zahtevkom zoper NN uveljavljano terjatev v znesku 1.293.333,00 SIT utemeljil mdr. s tem, da od dolga (NN) v znesku 1.593.333,00 SIT v pobot terjatve odšteje znesek kredita v višini 300.000,00 SIT (tj. znesek začetne glavnice, naveden v točki 1. sklepa o izvršbi, glede katerega je z izpodbijano sodbo odločeno, da tudi v tem delu ostane v veljavi). Te navedbe v tim. nasprotni tožbi nikakor ni mogoče šteti za toženčev pobotni ugovor v pravdi po tožbi AA Trgovina d.o.o. Zatrjevane procesne kršitve torej ni bilo. Končno je neutemeljen tudi revizijski očitek procesne kršitve, češ da je izmišljena trditev sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje o nasprotni tožbi razpravljalo. Sodišče česa takega ni zapisalo, ampak je zapisalo, da je sodišče prve stopnje iz vsebine nasprotne tožbe pravilno ugotovilo, da zahtevek iz nasprotne tožbe v ničemer ne vpliva na odločitev o zahtevku iz tožbe. S to oceno sodišč prve in druge stopnje se v celoti strinja tudi revizijsko sodišče in je prav zato v dosedanji obrazložitvi tudi govorilo o takoimenovani nasprotni tožbi - in ne o nasprotni tožbi (ki jo opredeljuje člen 189 ZPP).

Revizijska graja uporabe materialnega prava je obrazložena z eno samo trditvijo, da gre namreč "v pravdah po tožbi in po nasprotni tožbi za isti stranki in da ni pravilno drugačno stališče sodišča druge stopnje". Trditev, da sta NN (toženec iz tim. nasprotne tožbe) in AA Trgovina d.o.o. (tožeča stranka v pravdi, v kateri je bila izdana izpodbijana sodba) ena in ista oseba - je pri pravnem pojmovanju fizičnih in pravnih oseb, katerega ni potrebno posebej razlagati, tako očitno netočna in nesprejemljiva, da nadaljnji razlogi o neutemeljenosti tega revizijskega razloga sploh niso potrebni. Tudi pri uradnem preskusu uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi (člen 386 ZPP) se ni izkazalo, da bi bilo ob ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravo zmotno uporabljeno, ko je bilo na podlagi upoštevane posojilne pogodbe pravdnih strank tožencu pravnomočno naloženo plačilo 455.307,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.8.1991 do plačila.

Po vsem povedanem se je izkazalo, da je revizija neutemeljena in da jo je na podlagi določbe 393. člena ZPP zato treba zavrniti.


Zveza:

ZPP (1977) člen 189.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMg==