VSRS Sklep II DoR 537/2020
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2021:II.DOR.537.2020 |
| Evidenčna številka: | VS00042959 |
| Datum odločbe: | 06.01.2021 |
| Opravilna številka II.stopnje: | VSC Sodba Cp 221/2020 |
| Datum odločbe II.stopnje: | 11.09.2020 |
| Senat: | mag. Rudi Štravs (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), mag. Nina Betetto |
| Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO |
| Institut: | predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - odgovornost zdravstvene ustanove za delavca - medicinska napaka (zdravniška napaka) - strokovna napaka - poslabšanje zdravstvenega stanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije |
Jedro
Predlog se zavrne.
Izrek
Predlog za dopustitev revizije se zavrne.
Obrazložitev
1. Tožnici je bila v letu 2011 postavljena diagnoza sum na bronhialno astmo, po pregledu leta 2017 pa je bila diagnoza astma izključena. Tožnica zatrjuje, da je v letih 2011 – 2016 po nepotrebnem jemala zdravili Foster in Ventolin (ki sta dostopni le z receptom), kar ji je škodilo, njeno zdravstveno stanje pa še poslabšalo. Vtožuje nepremoženjsko škodo zaradi zatrjevane strokovne napake zdravnika internista A. B., delavca ZD C., ki jo je obravnaval v letu 2011 in ostalih zdravstvenih delavcev zavarovanca tožene stranke.
2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka tožnici plačati 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2018 dalje do plačila.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede vprašanja, ali je pravdna stranka dolžna navesti imena delavcev, ki so povzročili škodo, če zatrjuje odgovornost njihovega delodajalca na podlagi 147. člena Obligacijskega zakonika.
Navaja, da je nepomembno, kdo konkretno je kot delavec povzročil škodo, saj je to stvar notranjega razmerja med delavcem in delodajalcem ter eventualnega regresnega zahtevka. Poleg tega je lahko velikokrat ugotavljanje konkretne osebe z imenom in priimkom za oškodovanca nesorazmerno težavno, v konkretnem primeru pa se to tudi izkaže za irelevantno. Navaja, da sta sodišči kršili 212. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), to pa je neposredno vplivalo na zakonitost napadenih sodb v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP.
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 25.02.2021
