<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 256/2020

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2021:II.DOR.256.2020
Evidenčna številka:VS00042962
Datum odločbe:06.01.2021
Opravilna številka II.stopnje:VSM Sodba I Cp 1057/2019
Datum odločbe II.stopnje:24.03.2020
Senat:mag. Nina Betetto (preds.), mag. Rudi Štravs (poroč.), dr. Ana Božič Penko
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - izselitev iz stanovanja - zavlačevanje sodnega postopka - dolžnost hrambe premičnin - neustrezna hramba - uničenje stvari - premoženjska škoda - prispevek k nastanku škode

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je tožnica, ki je bila nezakonito izseljena iz stanovanja, dolžna prevzeti riziko in stroške hrambe izseljenih premičnin in če tega ne stori, ali je v takem primeru prispevala 50 % k nastali škodi zaradi neustrezne hrambe.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: »Ali je tožnica, ki je bila nezakonito izseljena iz stanovanja, dolžna prevzeti riziko in stroške hrambe izseljenih premičnin in če tega ne stori, ali je v takem primeru prispevala 50 % k nastali škodi zaradi neustrezne hrambe?«

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencema naložilo nerazdelno plačati 10.614,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 1. 2015 dalje do plačila, v 15 dneh, v presežku za zahtevanih 11.084,27 EUR s pripadajočimi obrestmi pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. in II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednja vprašanja: Ali je tožnica dolžna sprejeti ključe od skladišč, v katerih so bile hranjene njene stvari, in ali je bila sama dolžna poskrbeti za hrambo nezakonito deložiranih premičnin in kateri pravni predpis jo k temu zavezuje? Kdo je v tem primeru zlorabljal pravice? Ali tožnica, ki je hotela nazaj v stanovanje, ali tožene stranke, ki so motenjsko pravdo zavlekle na 7 let in nato še izvršilni postopek za nadaljnjih 7 let, v tem obdobju pa niso niti enkrat pokazale pripravljenosti na ponovno vselitev tožnice po pravnomočnem sklepu, ampak so raje sprejemale denarne kazni sodišča v izvršilnem postopku. Kakšna škoda je bila povzročena toženim strankam s tem, ko tožnica ni hotela sprejeti ključa od skladišč, v katerih so bile shranjene premičnine? Ali bi morala tožnica od toženih strank prevzeti strošek hrambe teh premičnin in skrb zanje in če, za koliko časa za 1 leto, za 5 let, za ves čas pravdnega in izvršilnega postopka? Ali je tožnica, ki je bila nezakonito izseljena iz stanovanja, dolžna prevzeti riziko in stroške hrambe izseljenih premičnin in če tega ne stori, ali je v takem primeru prispevala 50 % k nastali škodi zaradi neustrezne hrambe?

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ti pogoji so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

6. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 168, 171
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.02.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ0OTYx