<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II Ips 92/2020

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2021:II.IPS.92.2020
Evidenčna številka:VS00042900
Datum odločbe:20.01.2021
Opravilna številka II.stopnje:VSC Sodba Cp 77/2020
Datum odločbe II.stopnje:04.03.2020
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), Jan Zobec (poroč.), mag. Nina Betetto, dr. Ana Božič Penko, dr. Mateja Končina Peternel
Področje:DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:pogodba o dosmrtnem preživljanju - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - skrb za umirajočega zakonca - paliativna oskrba - aleatornost - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - darilna pogodba - ničnost - dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - dopuščena revizija - pritrdilno ločeno mnenje - odklonilno ločeno mnenje - nujno dedovanje - nujni dediči - pravica do dedovanja - načelo sorazmernosti - protiustavnost ZD

Jedro

Ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju je bilo zaradi umanjkanja aleatornosti podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo. Ker to pomeni, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju le navidezna, v resnici pa sta stranki sklenili darilno pogodbo (prvi in drugi odstavek 50. člen OZ), se odpira vprašanje prikrajšanja nujnega deleža in vračanja darila.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za novo končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo 14. 9. 2015 v obliki notarskega zapisa opr. št. SV ... sklenila A. A. (toženka) kot preživljalka in B. A. kot preživljanec. Sporna pogodba naj bi namreč prikrivala darilno pogodbo, ta pa naj bi zaradi prikrajšanja nujnega deleža ne imela učinka v razmerju do tožnika (preživljančevega sina in dediča), koliko se nanaša na nujnemu deležu ustrezajoče solastniške deleže na štirih nepremičninah in na dveh osebnih vozilih (vseh natančneje opredeljenih v tožbenem predlogu) ter na 582,25 EUR na bančnem računu. Tožnik je zahteval vračilo tega premoženja v zapuščino po pokojnem B. A..

2. Sodišče prve stopnje je (v ponovljenem sojenju) tožbeni zahtevek zavrnilo in tožniku naložilo povračilo pravdnih stroškov toženki.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijano sodbo. Odločilo je še, da tožnik sam krije lastne pritožbene stroške.

4. Na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 255/2020 z dne 11. 9. 2020 je tožnik zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo, v kateri zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Revizijskemu sodišču prvenstveno predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi; podrejeno pa predlaga razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša revizijske stroške.

5. Revizija je bila vročena toženki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške revizijskega postopka.

Dejanski okvir spora

6. Za presojo revizije bistveno dejansko stanje je mogoče strniti v naslednje točke:

- Toženka kot preživljalka in njen soprog B. A. kot preživljanec sta 14. 9. 2015 v obliki notarskega zapisa sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

- Predmet pogodbe je bilo celotno premoženje B. A., ki je obsegalo več nepremičnin in dva avtomobila. To premoženje naj bi ob preživljančevi smrti prešlo na preživljalko.

- Toženka se je s pogodbo zavezala, da bo za preživljanca (svojega soproga) skrbela in mu (tako kot že prej, vse odkar je huje zbolel) nudila vso potrebno nego in pomoč, ga vozila k zdravniku in v bolnišnico, prinašala zdravila ipd.

- V pogodbi je tudi navedeno, da zakonca A. že vrsto let živita v harmonični zakonski skupnosti, se medsebojno dobro poznata ter da preživljanec ve, da mu bo soproga tudi v teh težkih trenutkih nesebično pomagala.

- Ob sklenitvi pogodbe je bil B. A. na smrt bolan in v terminalni fazi bolezni. Približno mesec dni pred tem je bilo prekinjeno zdravljenje s kemoterapijo, dan po sklenitvi pogodbe je bil napoten v paliativno ambulanto. Smrt je bilo pričakovati v nekaj tednih, zelo težko v nekaj mesecih.

- B. A. je umrl dvanajst dni po sklenitvi pogodbe.

Odločitev sodišč nižjih stopenj

7. Kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju je v prejemu nasprotne izpolnitve, poleg tega pa sta njeni značilni prvini aleatornost in zaupnost razmerja. Po presoji sodišč nižjih stopenj je v trenutku sklepanja pogodbe obstajala določena mera tveganja (element aleatornosti), saj natančnega datuma smrti ni bilo mogoče napovedati in zato stranki nista mogli vedeti, kakšen bo obseg toženkinih bodočih pogodbenih obveznosti. Prav tako je toženka preživljancu pomoč nudila že pred sklenitvijo pogodbe. Med njima je obstajal zaupen odnos in medsebojna čustvena navezanost, zato je bilo za preživljanca odločilno, da mu pomoč nudi prav toženka. Ker pogodba ni bila neodplačna, zanjo ne velja omejitev, namenjena preprečitvi prikrajšanja nujnega deleža.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

8. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

9. Revizija je bila dopuščena glede pravnega vprašanja, ali je bilo ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 14. 9. 2015 podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo.

Povzetek navedb strank v revizijskem postopku

10. Revident meni, da bi morali sodišči nižjih stopenj presoditi, ali je bilo že ob sklenitvi sporne pogodbe jasno, da bodo obveznosti preživljalke v primerjavi s koristjo preživljanca neznatne. Taka presoja pride v poštev tudi pri pogodbah, ki jih sicer načeloma ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatev. Očitno nesorazmerje med obveznostmi in koristjo kaže na to, da sta stranki želeli prikrit drug pravni posel. V konkretnem primeru je vrednost izročenega premoženja znašala skoraj 73.000 EUR, hkrati pa je bilo jasno, da bo preživljanec živel le še nekaj tednov, največ nekaj mesecev. Toženka pa je izpovedala, da bi zanj skrbela tudi, če pogodba ne bi bila sklenjena (kar je za zakonske partnerje običajno), torej s pogodbo dejansko sploh ni prevzela nobene nove obveznosti.

11. Toženka v odgovoru na revizijo navaja, da revident dogodke presoja za nazaj, torej ex-post, kar je neustrezen pristop. V trenutku sklenitve pogodbe zdravstveno stanje preživljanca ni bilo táko, da bi bilo mogoče napovedati trenutek smrti. Smrt bi lahko nastopila tudi po več mesecih. Tveganje je bilo torej prisotno. Že iz tega sklepa je očitno, da sta sodišči opravili presojo o tem, ali sta se pogodbeni stranki zavedali morebitnega nesorazmerja med vrednostma dajatev – če je bilo tveganje prisotno, se tega nista mogli zavedati. Poudarja, da sodišči nižjih stopenj nista ugotovili, da bi šlo za navidezno pogodbo. Revident z zatrjevanjem, kakšen naj bi bil resnični namen pogodbenikov, pravzaprav poskuša izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje. Spregleduje tudi, da je toženka za preživljanca skrbela že pred sklenitvijo pogodbe, zato pogodba pomeni tudi odmeno za preteklo skrb. Poleg tega se je tudi v nadaljevanju zavezala nuditi oskrbo doma, kar bi zanjo zaradi onemoglosti preživljanca lahko pomenilo veliko breme. Stališče, da je skrb med zakonci običajna, nima podlage v sodni praksi in pri presoji ne more igrati vloge. Zakonci lahko med seboj sklepajo vse posle, ki bi jih lahko sklepali tudi z drugimi osebami, ne glede na to, da obstaja zakonska dolžnost preživljanja. Sklicuje se na odločbe Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 464/1999, II Ips 64/2011 in II Ips 381/2006.

Presoja utemeljenosti revizije

12. Revizija je utemeljena.

13. Revizijsko sodišče mora odgovoriti na vprašanje, ali je bilo ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 14. 9. 2015 podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo. Od odgovora na to vprašanje je odvisno, ali je bila med toženko in njenim pokojnim soprogom sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju, ali pa je bila pod pretvezo take pogodbe v resnici sklenjena darilna pogodba. Če je podlaga darilna, gre za darilno pogodbo, če pa je kavza v tem, da se kdo zaveže, da dobi nasprotno zavezo, potem gre za kavzo, ki ustreza pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Jedro problema se torej skriva v kavzi pogodbe. Je bila ta v resnici taka, kot opredeljuje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ali pa je bil namen pogodbenih strank darilo?

14. Pogodbo o dosmrtnem preživljanju opredeljuje torej njena kavza.2 Tipični prvini, ki abstraktno kavzo odplačnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju dopolnjujeta, sta zaupnost oziroma osebnost razmerja ter aleatornost. Zaupnost razmerja izhaja že iz predmeta in z njim povezanega cilja pogodbe. Z njo namreč »želita stranki uresničiti preživljančev interes po zagotovitvi njegovega preživljanja vse do smrti v vsaj enaki kvaliteti kot v času, ko se je še v celoti preživljal brez pomoči preživljalca«.3 Ko preživljanec s tem prenese (zaupa) skrb za svoje preživljanje na preživljalca, ta »prevzame v svoje roke najpomembnejšo vrednoto preživljanca – njegovo preživetje«.4 Tak predmet (in cilj) pogodbe o dosmrtnem preživljanju nujno terja zaupnost razmerja med strankama. Ta značilnost, ki izhaja že iz narave predmeta pogodbe, tvori zato eno od nosilnih in tipičnih prvin kavze pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

15. Pogodbe o dosmrtnem preživljanju zato ni mogoče brez pridržkov presojati po načelu enakovrednosti dajatev. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča je glede tega mogoče izluščiti nekatere bistvene premise in iztočnice za presojo konkretnega primera. Med številnimi judikati velja posebej izpostaviti sklep št. II Ips 284/2013 z dne 20. 8. 2015, v katerem je Vrhovno sodišče (ob izdatni opori na svojo dotedanjo judikaturo) o zaupnosti in aleatornosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju zapisalo naslednje: »[Zaupnost razmerja med strankama] onemogoča, da bi bilo mogoče preživljalčeva izpolnitvena ravnanja neposredno odraziti v denarju. Obstajajo seveda metode, po katerih je mogoče izračunavati urno postavko nekega tipičnega dela (npr. nege), a vendarle je neločljiv sestavni del tipičnega razmerja po tej pogodbi tudi kontekst človeškega razmerja med pogodbenima strankama. Prav ta nepremoženjski (človeški) kontekst je za obe pogodbeni stranki v tipičnih primerih odločilnega pomena pri sklepanju pogodbe ter ga v denarju ni mogoče izraziti. Že to je razlog, ki pri tovrstnih pogodbah načeloma izključuje takšno uporabo načela enake vrednosti dajatev, kot je lastna tipičnim ekonomskim poslom. Druga prvina (aleatornost) izhaja iz narave stvari. To namreč zaznamuje tančica nevednosti tako o trajanju preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja kot tudi o njegovem obsegu. Prva je odvisna od trajanja preživljančevega življenja, druga pa od zahtev, ki jih prinaša njegovo duševno in telesno zdravstveno stanje. Prvina tveganosti je drugi, dodatni razlog, zaradi katerega takšnih pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev.«5

16. Značilnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki spada v kategorijo odplačnih pogodb, opredeljujeta tako dve neznanki. Prvo, v obravnavanem primeru manj pomembno, izraža stališče, da preživljalčevih obveznosti in dajatev ni mogoče natančno in merljivo izraziti, bodisi v denarju ali z nekim skupnim imenovalcem.6 Druga neznanka zrcali v zahodni kulturi pojmovano človekovo končnost: »Smrt je gotova, a njena ura negotova.«7 Dejanska okoliščina, ki jo poudarjata nižji sodišči je, da datum pokojnikove smrti v času sklepanja pogodbe ni bil znan. Smrt je bila zanesljiva, pričakovati jo je bilo v nekaj tednih, težje v nekaj mesecih. Vendar je neznanka samega trenutka, ure ali dneva, ko bo smrt nastopila, lahko bolj ali manj intenzivna.8 Vrhovno sodišče je zato v že omenjenem sklepu izrazilo zadržanost glede zaključka, da pogodba za preživljalko, kljub njenemu vedenju, da bo šel preživljanec v zelo kratkem času v dom starejših oseb, ni bila tvegana. Povedalo je, da je, »razen v res izjemnih primerih (ko npr. preživljancu smrt že gleda v obraz in je le še vprašanje dni, kdaj bo nastopila), vsaj določena mera tveganja vselej prisotna«.9

17. Slikovita prispodoba, ko »smrt že gleda v obraz« ponazarja izjemnost položaja, kakršen je obravnavani. B. A. je bil ob sklepanju sporne pogodbe na smrt bolan. Dnevi so mu bili dobesedno šteti. Njegovo smrt je bilo pričakovati v nekaj tednih. Na eni strani imamo, gledano s perspektive časa sklenitve pogodbe, nekajtedensko, dejansko pa manj kot dvotedensko obveznost preživljanja zakonskega partnerja, ki obstaja že s samim dejstvom obstoja zakonske zveze (44. in 50. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), na drugi strani pa izročitev več nepremičnin, med drugim tudi vikenda na morju in stanovanja ..., in dveh osebnih avtomobilov. Res je sicer treba pogodbo in razmerja med pridobljeno koristjo in prevzetimi obveznostmi presojati glede na stanje, kakršno je bilo ob sklepanju pogodbe – in ne za nazaj, potem, ko se je tveganje že uresničilo. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je namreč tvegana pogodba. Vendar je bilo glede na opisano izjemnost obravnavane življenjske situacije za preživljalko tveganje manj kot minimalno, tako rekoč zanemarljivo. Korist, ki jo je toženka s sporno pogodbo pridobila, je bila zato tudi ob dejstvu, da je za svojega obolelega soproga skrbela ter mu zagotavljala vso potrebno pomoč in nego vse od tedaj, odkar je preživljanec huje zbolel,10 neprimerljiva s pričakovanimi obveznostmi preživljanja. Smrt njenega soproga nikakor ni bila nepričakovana. Ob sklepanju pogodbe je bil v terminalni fazi bolezni, zdravljenje (kemoterapija) je bilo prekinjeno, dan zatem je bil že v paliativni oskrbi. Neizprosna gotovost bližine smrti, ko je bilo le še vprašanje tednov, kdaj bo smrt potrkala na vrata, je bistvena razlikovalna prvina obravnavanega življenjskega primera. Ta okoliščina naredi ta primer pravno drugačnega od ostalih, na prvi (a neizostreni) pogled podobnih primerov, ko je imelo Vrhovno sodišče pred seboj položaje, ki jim je bilo skupno to, da je smrt sicer nastopila hitro, ni pa bilo tega mogoče pričakovati že ob sklenitvi pogodbe.

18. Odgovor na revizijsko vprašanje je zato pozitiven. Ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju je bilo zaradi umanjkanja aleatornosti podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo. Ker to pomeni, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju le navidezna, v resnici pa sta stranki sklenili darilno pogodbo (prvi in drugi odstavek 50. člen Obligacijskega zakonika),11 se odpira vprašanje prikrajšanja nujnega deleža in vračanja darila. S tem vprašanjem se nižji sodišči, ki sta bili mnenja, da je sporna pogodba odplačna, nista ukvarjali.

Odločitev o reviziji

19. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo (drugi odstavek 380. člena ZPP), sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka).

Odločitev o revizijskih stroških

20. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP (II. točka izreka).

Sestava senata in glasovanje

21. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo z večino treh glasov. Proti sta glasovali sodnici mag. Nina Betetto in dr. Mateja Končina Peternel in napovedali odklonilni ločeni mnenji (sedmi odstavek 324. člena ZPP). Sodnica mag. Betetto se zavzema za zavrnitev revizije, sodnica dr. Končina Peternel pa za prekinitev postopka in sprožitev postopka za presojo ustavnosti ureditve nujnega dedovanja.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami.
2 Prvi odstavek 557. člena OZ: »S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.«
3 Glej B. Podgoršek, v: Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 546, 547.
4 Prav tam, str. 547.
5 Sklep VS RS II Ips 284/2013 z dne 20. 8. 2015, jedro.
6 Prim. tudi sodbo II Ips 381/2006 z dne 29. 1. 2009, kjer Vrhovno sodišče poudari, da »ni mogoče ugotoviti, kako je preživljanka, ki si je zaradi težkega zdravstvenega stanja želela zagotoviti oskrbo in preživljanje do smrti, subjektivno vrednotila oskrbo, ki jo je toženka v preteklosti nudila očetu, in bodočo oskrbo in preživljanje.« Enako sodbe istega sodišča št. II Ips 464/99 z dne 29. 3. 2000, št. II Ips 791/2008 z dne 4. 12. 2008, št. II Ips 59/2013 z dne 30. 1. 2014 in druge. Enako B. Podgoršek, nav. delo, str. 547, 548.
7 Latinsko: »Mors certa, hora incerta«. Ali, Sveti Bernard iz Clairvauxa v Pismu CV (105.): »Nič ni za smrtnika bolj gotovega od njegove smrti – in nič bolj negotovega od ure smrti.« Podobno Shakespeare v Juliju Cezarju: »Death, a necessary end / will come when it will come« (»Smrt, neizbežni konec / bo prišla, ko bo prišla«). Gl. Miriam Jerade, prev. Felipe Quinteros. Mors Certa, Hora Incerta: Derrida on Finitude and the Death Penalty. CR: The New Centennial Review, vol. 17, no. 3, 2017, pp. 103–121. JSTOR, www.jstor.org/stable/10.14321/crnewcentrevi.17.3.0103. Dostop 17. 12. 2020.
8 Sklep VS RS II Ips 284/2013, t. 25.
9 Glej tč. 25 omenjenega sklepa. Prim. tudi sodbo VS RS II Ips 324/2016 z dne 27. 7. 2017, t. 13, kjer je Vrhovno sodišče navedlo, da bi »kršitev načela enakovrednosti dajatev prišla v poštev samo v res izjemnih primerih: tedaj, ko se stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika med vrednostima nasprotnih dajatev tako nesorazmerna, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen (animus donandi).«
10 Glej t. 8 sodbe sodišča prve stopnje.
11 Pogodba o dosmrtnem preživljanju je odplačna pogodba. Zato pomeni očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo umanjkanje odplačnosti. Prav odsotnost odplačnosti, ki jo izraža za pogodbo o dosmrtnem preživljanju tipična causa acquirendi, pa vodi v zaključek, da je pogodba neodplačna.

******

ODKLONILNO LOČENO MNENJE VRHOVNE SODNICE MAG. NINE BETETTO
Povezava na pdf dokument

ODKLONILNO LOČENO MNENJE VRHOVNE SODNICE DR. MATEJE KONČINA PETERNEL
Povezava na pdf dokument

PRITRDILNO LOČENO MNENJE VRHOVNEGA SODNIKA JANA ZOBCA
Povezava na pdf dokument


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 34, 44, 50
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 50, 50/1, 50/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.12.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ0OTI4