VSRS Sklep I R 1/2021

Jedro

Sodna praksa je do sedaj zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, v posameznih primerih tudi, če ti niso več zaposleni na sodišču. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenosti tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera, ki morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene. Okoliščine, na katere se sklicuje predlagajoče sodišče (storitev kaznivega dejanja dolžnice na tem sodišču, kjer je bila vrsto let zaposlena kot blagajničarka), po presoji Vrhovnega sodišča ne vzbujajo dvoma v videz nepristranskosti sodišča. Dolžnica ni več zaposlena na sodišču. Kazenski postopek, iz katerega izhaja izvršilni naslov - pravnomočna kazenska sodba, tudi ni tekel pred Okrajnim sodiščem v A., temveč pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (glej podatke spisa). Vse navedene okoliščine pa, čeprav gre sicer za manjše sodišče, preprečujejo zaključek o okrnitvi videza objektivne nepristranskosti sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Upnica je pri Okrajnem sodišču v A., kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču, vložila predlog za izvršbo zaradi izterjave plačila zneska 84.646,60 EUR s pripadki zoper dolžnico, in sicer z rubežem plače in rubežem denarnih sredstev.

2. Okrajno sodišče v A. je na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlagala, da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v zadevi. Poudarja, da predstavlja terjatev v konkretni zadevi premoženjskopravni zahtevek, ki je bil dolžnici naložen v plačilo s pravnomočno sodbo opr. št. VII K 61151/2018, in sicer pridobljen s kaznivim dejanjem poneverbe neupravičene uporabe tujega premoženja, ki ga je dolžnica storila s tem, da je od 14. 2. 2012 do 31. 10. 2017 na Okrajnem sodišču v A., kjer je bila zaposlena kot blagajničarka in ji je bil zaupan denar, ki so ji ga stranke izročale za plačilo sodnih taks, prejete gotovine pa nato ni v celoti polagala na bančni račun sodišča, ampak si jo je prilastila v skupnem znesku na škodo Okrožnega sodišča v B. - 84.646,60 EUR. Upoštevaje torej, da je bila dolžnica uslužbenka sodišča več let, in da terjatev izvira iz kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno na tem sodišču ter da bi bil odstranjen vsak dvom v pristranskost odločanja sodišča, sodišče predlaga, da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v zadevi.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, na kar se sklicuje v svojem predlogu Okrajno sodišče v A. Namen zakonske določbe je, naj se izključijo vse okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi. Sodna praksa je do sedaj zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, v posameznih primerih tudi, če ti niso več zaposleni na sodišču. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenosti tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera, ki morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene.¹ Okoliščine, na katere se sklicuje predlagajoče sodišče (storitev kaznivega dejanja dolžnice na tem sodišču, kjer je bila vrsto let zaposlena kot blagajničarka), po presoji Vrhovnega sodišča ne vzbujajo dvoma v videz nepristranskosti sodišča. Dolžnica ni več zaposlena na sodišču. Kazenski postopek, iz katerega izhaja izvršilni naslov - pravnomočna kazenska sodba, tudi ni tekel pred Okrajnim sodiščem v A., temveč pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (glej podatke spisa). Vse navedene okoliščine pa, čeprav gre sicer za manjše sodišče, preprečujejo zaključek o okrnitvi videza objektivne nepristranskosti sodišča.

6. oziroma na sodišču, sama tudi ni vložila tovrstnega predloga za prenos delegacije na drugo sodišče. Te okoliščine pa, čeprav gre sicer za manjše sodišče, ne predstavljajo ustrezne podlage za dvom v nepristranskost Okrajnega sodišča v A.

7. Predlog je ob povedanem neutemeljen in ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

8. Senat v sestavi, navedenem v uvodu tega sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Primerjaj npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I R 123/2020 z dne 2. 10. 2020.

Datum zadnje spremembe:

09.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I R 143/2015
• Sklep I R 11/2013
• Sklep I R 24/2009