VSRS Sklep I R 188/2020

Jedro

Morebitne napake v predhodnih postopkih delegacije pristojnosti ne morejo utemeljevati. Četudi bi predmetni izvršilni postopki objektivno gledano nastali kot posledica teh napak, te z delegacijo pristojnosti ne bi bile sanirane, saj v samem postopku izvršbe ne morejo biti predmet presoje. Z delegacijo pristojnosti predlagatelj ponovnega preverjanja pravilnosti odločitev, kar je očitno cilj njegovega predloga, ne more doseči in v tem pogledu zaradi prenosa pristojnosti ne bi bil v boljšem položaju.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Pred Okrajnim sodiščem v Piranu teče več izvršilnih postopkov zoper dolžnika, ki mu je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici N 22/2013 z dne 16. 10. 2014 delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za samostojno vlaganje aktov pred pravosodnimi organi, za samostojno vlaganje aktov pred organi pregona, za samostojno nastopanje pred pravosodnimi organi na aktivni ali pasivni strani in pred organi pregona. Za njegovega skrbnika je bil imenovan Center za socialno delo Piran.

2. Dolžnik je v svoji vlogi z dne 17. 6. 2020 (ki jo je vložil sam, brez odobritve skrbnika) podal zahtevo za prenos pristojnosti za vse svoje izvršilne zadeve. V njej je izpostavil zlasti kazenske postopke, ki sta jih vodili sodnici A. A. in B. B., v katerih sta sodili krivično in nepošteno. Vse izvršilne zadeve so nastale na podlagi kriminalnih sodb in sklepov, pri čemer ni imel možnosti nepristranske preiskave teh primerov. Na nasprotni strani ima že 25 let odvetnika E. E., ki je v postopkih uspel zaradi poznanstev na sodišču in krivih pričanj. Zahteva obnovo postopkov in podroben pregled spisov, ki bo ugotovil vrsto napak v njegovo škodo. Nezaslišano je, da o teh izvršilnih zadevah odloča nepristranska sodnica C. C., ki s predhodnimi postopki (pravdnimi, nepravdnimi in kazenskimi) ni seznanjena in ne ve za hude napake, ki so se v njih zgodile. Sodišča ne smejo zlorabiti svojih funkcij za pomoč komerkoli. Navaja, da so mu na pristojnem sodišču namerno in nezakonito izrekli kazni v višini 12.000,00 EUR s ciljem maščevanja, izčrpavanja in ustrahovanja. Sodnica A. A. je vložila predlog za delni odvzem njegove poslovne sposobnosti, čeprav je bil popolnoma sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi. Ne strinja se s tem, da mu je bila poslovna sposobnost delno odvzeta. Zahteval je postavitev drugega izvedenca psihiatrične stroke, vendar pri tem ni bil dovolj odločen, da bi uspel. V priloženi vlogi z dne 13. 8. 2018 je dolžnik izpostavil nekaj nepravilnosti, ki so se mu med postopki zgodile. V kazenski zadevi K 230/2005 je denimo med odmorom 23. 5. 2008 videl odvetnika E. E. brisati zapisnik (ki je bil naklonjen predlagatelju); v kazenski zadevi I K 13291/2011 je sodnica A. A. razpisala obravnavo za dne 10. 2. 2014, pri čemer se je obravnava izvedla ob 9.00 uri, sam pa je bil kot zasebni tožilec vabljen šele ob 11.00 uri, kar je privedlo do tega, da je bil postopek ustavljen in stroški naloženi njemu v plačilo; nadalje je v več postopkih, ki jih je vodila sodnica A. A., prišlo do zastaranja, v drugih pa ni izvedla njegovih dokazov; v letu 2013 je vložila predlog, naj se mu poslovna sposobnost odvzame zaradi kverulantstva; ta postopek je vodil sodnik Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici D. D., ki je v istem času sodil tudi kazenske zadeve na Okrajnem sodišču v Piranu in sta bila s sodnico A. A. po mnenju predlagatelja povezana.

3. Vrhovno sodišče je o predlogu dolžnika odločalo že s sklepom I R 118/2020 z dne 9. 10. 2020, ko je ugotovilo, da ta zaradi neodobritve skrbnika nima pravnih učinkov. Skrbnik je naknadno zaradi nezaupanja dolžnika v pristojno sodišče zahtevo za prenos pristojnosti odobril. Meni, da bi bilo v varovančevo korist, če bi o njegovih zadevah odločalo drugo sodišče.

4. Predsednica pristojnega sodišča je ob predložitvi predloga za prenos pristojnosti Vrhovnemu sodišču navedla, da je dvom dolžnika v nepristranskost Okrajnega sodišča v Piranu utemeljen, saj je bil v večletnem trajanju večjega števila kazenskih postopkov deležen tudi nekaterih očitnih nepravilnosti in napak. Nezaslišano je, da mora stranka, ki je vabljena ob 11.00 uri, obravnava pa se izpelje ob 9.00 uri, vlagati predlog za vrnitev prejšnje stanje, če je napako naredilo sodišče, ki je istega dne izdalo sklep o ustavitvi postopka zaradi nenavzočnosti zasebnega tožilca in v njem trdilo, da je bil zasebni tožilec pravilno vabljen, ter mu naložilo v plačilo stroške postopka. Tudi za te stroške se vodi izvršba na dolžnikovo nepremičnino. Pri isti sodnici se je zgodil izbris zapisnika v prostorih, v katerih je včasih delal odvetnik E. E. Sodnik D. D. je res pomagal sodnici A. A. tako, da je izvedel nekaj kazenskih obravnav piranskega sodišča, nato pa obravnaval odvzem poslovne sposobnosti dolžnika na predlog kolegice. Če bi se izkazalo, da je bil predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti neutemeljen, je bila s tem hudo kršena dolžnikova pravica do dostojanstva. Navedene okoliščine bi lahko pri razumni osebi vzbudile dvom v nepristranskost pristojnega sodišča. Dolžnik je nemočen, s skrbnikom – Centrom za socialno delo, ki nima zaposlenega pravnika, medtem ko ima na drugi strani v večini primerov odvetnika s sedežem v Portorožu, ki je znan vsem sodnicam in zaposlenim na pristojnem sodišču. S prenosom pristojnosti bi bilo dolžniku omogočeno, da v njegovih zadevah odloča sodišče, ki je v njegovem dojemanju nepristransko.

Odločitev o predlogu

5. Predlog za prenos krajevne pristojnosti ureja 67. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

6. Vrhovno sodišče je v preteklosti že pojasnilo, da nezadovoljstvo dolžnika zaradi napake v predhodnem postopku in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.¹ Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov bi moral predlagatelj odpraviti z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev v predhodnih postopkih. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa bi lahko razrešil s predlogi za njegovo izločitev. Morebitne napake v predhodnih postopkih delegacije pristojnosti ne morejo utemeljevati. Četudi bi predmetni izvršilni postopki namreč objektivno gledano nastali kot posledica teh napak, te z delegacijo pristojnosti ne bi bile sanirane, saj v samem postopku izvršbe ne morejo biti predmet presoje. Z delegacijo pristojnosti predlagatelj ponovnega preverjanja pravilnosti odločitev, kar je očitno cilj njegovega predloga, ne more doseči in v tem pogledu zaradi prenosa pristojnosti ne bi bil v boljšem položaju. Delegacija pristojnosti v izvršilnem postopku ne more biti utemeljena niti zaradi poznanstva odvetnika (ki je v obravnavani zadevi eden izmed upnikov) s sodniki pristojnega sodišča² niti zaradi dejstva, da je ena izmed sodnic pristojnega sodišča sprožila postopek za delni odvzem poslovne sposobnosti dolžniku. Predlagatelj te okoliščine dojema kot izkaz pristranskosti, vendar objektivno gledano, to je s stališča povprečnega razumnega opazovalca oziroma splošne javnosti, te okoliščine ne pomenijo utemeljenega dvoma v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča. Zaradi zagotavljanja nepristranskosti sojenja je bilo namreč odločanje o predlogu za delni odvzem poslovne sposobnosti delegirano na Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici (sklep Vrhovnega sodišča I R 121/2013 z dne 3. 10. 2013). Če so bile pri posameznem sodniku tega sodišča podane okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom o njegovi nepristranskosti, bi moral dolžnik zahtevati njegovo izločitev. Zlasti pa delegacija ne bi bila smiselna ob ugotovitvi, da dolžnik izrecno izraža zaupanje in vero v poštenost oziroma objektivno nepristranskost sodnice, ki sedaj njegove izvršilne postopke vodi. Kot izjemo od pravil o pristojnosti pa pride delegacija v poštev le tedaj, ko bi bil dvom v sposobnost nepristranskega odločanja podan prav pri vseh sodnikih pristojnega sodišča.

7. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je dolžnikov predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej izvršilni zadevi zavrnilo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Primerjaj denimo I R 131/2017 z 29. 11. 2017 in I R 184/2018 s 6. 12. 2018.
² Kot je bilo že pojasnjeno v sklepih I R 78/2013 s 4. 7. 2013 in v njej citirane odločbe.

Datum zadnje spremembe:

09.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I R 185/2018, enako tudi VSRS Sklep I R 184/2018
• VSRS Sklep I R 163/2020
• VSRS Sklep I R 171/2020