VSRS Sklep I R 146/2020

Jedro

Okrožno sodišče v Ljubljani je največje prvostopenjsko sodišče v državi in ima posledično tudi največ uslužbencev, zato za delegacijo pristojnosti ne zadošča, da je zakonita zastopnica predlagateljice pri njem zaposlena, temveč bi morala biti izkazana ožja povezanost s sodniki družinskega oddelka.

Izrek

I. Predlog se zavrne.

II. Odločitev o stroških postopka v zvezi s predlogom se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Med udeležencema je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v teku nepravdni postopek za zvišanje preživnine.

2. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog za zvišanje preživnine v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predlagal določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj naj bi za to obstajali tehtni razlogi. Mati predlagateljice, ki je vložila predlog in se bo postopka udeleževala kot njena zakonita zastopnica, je zaposlena pri pristojnem sodišču, Okrožnem sodišču v Ljubljani. Okoliščina, da bi v zadevi odločal delodajalec zakonite zastopnice predlagateljice, pri nasprotnem udeležencu vzbuja dvom v nepristranskost sodišča. Ta okoliščina bi lahko negativno vplivala tudi na percepcijo javnosti o nevtralnosti in objektivni nepristranskosti sodišča. Sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča I R 12/2012 z dne 9. 2. 2012 in predlaga, naj se za odločanje v zadevi določi Okrožno sodišče v Novem mestu, ki je sodišče splošne krajevne pristojnosti po prebivališču nasprotnega udeleženca.

3. Predlagateljica predlogu nasprotuje. Zaposlitev zakonite zastopnice predlagateljice pri pristojnem sodišču ni razlog, ki bi lahko vzbudil dvom v pošteno, strokovno in neodvisno delo sodišča. Zakonita zastopnica svojih delovnih obveznosti ne opravlja na družinskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani niti ni sodnica ali strokovna delavka sodišča. Zaposlena je kot referentka na oddelku za brezplačno pravno pomoč, ki ni v nobeni posredni ali neposredni povezavi z družinskim oddelkom tega sodišča. Vodenje postopka pred pristojnim sodiščem s percepcijo javnosti nima smiselne povezave, saj je javnost v konkretni družinski zadevi izključena. Nasprotni udeleženec bi očitno raje hodil na obravnave na Okrožno sodišče v Novem mestu, pri čemer bi imel nižje stroške. Priglaša stroške za sestavo odgovora na predlog.

Odločitev o predlogu

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe je šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča.

5. Sodniki vseh sodišč odločajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Nasprotni udeleženec bojazen, da bi bila v konkretni zadevi percepcija neodvisnosti sojenja lahko ogrožena, pavšalno utemeljuje s sklicevanjem na zaposlitev zakonite zastopnice predlagateljice. Okoliščina, da je slednja kot referentka zaposlena na Oddelku za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani, ni tehten razlog za prenos pristojnosti. Okrožno sodišče v Ljubljani je največje prvostopenjsko sodišče v državi in ima posledično tudi največ uslužbencev, zato za delegacijo pristojnosti ne zadošča, da je zakonita zastopnica predlagateljice pri njem zaposlena, temveč bi morala biti izkazana ožja povezanost s sodniki družinskega oddelka. Zakonita zastopnica ni zaposlena na družinskem oddelku pristojnega sodišča niti ni bilo zatrjevano, da bi imela s sodniki tega oddelka kakršen koli stik ali bila z njimi drugače povezana. Okoliščine, ki bi lahko pri nasprotni stranki, pa tudi sicer vzbudile vtis pristranskosti vseh sodnikov tega sodišča, tako v konkretni zadevi niso podane. Zadeva I R 12/2012, na katero se sklicuje nasprotni udeleženec, ni primerljiva, saj je bilo delegaciji pristojnosti tedaj ugodeno, ker je bila hči stranke postopka zaposlena kot strokovna sodelavka prav na civilnem oddelku pristojnega višjega sodišča, ki bi moralo odločati o pravnem sredstvu, pri čemer je Vrhovno sodišče upoštevalo, da je šlo za relativno majhen oddelek (devetih sodnic in štirih strokovnih sodelavcev), ki so bili zaradi nizkega števila strokovno in tudi sicer povezani. Na primerljiv dejanski stan se nanaša sklep I R 156/2007, v katerem je Vrhovno sodišče pojasnilo, da zaposlitev toženke kot zapisnikarice na drugem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani pri razumnem človeku ne more utemeljevati dvoma v nepristranskost tega sodišča.

6. Ker predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

7. Predlagateljica je predlagala povrnitev stroškov odgovora na predlog nasprotnega udeleženca. Ker ne gre za odločanje o pravnem sredstvu, temveč o predlogu v posebnem postopku, ki je pridružen postopku prvostopenjskega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških tega postopka pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

24.11.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep I R 100/2014
• VSRS Sklep I R 125/2016
• VSRS Sklep I R 9/2017, enako tudi VSRS Sklep I R 70/2020