<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 468/2020

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.468.2020
Evidenčna številka:VS00039645
Datum odločbe:23.10.2020
Opravilna številka II.stopnje:VSK Sodba I Cp 591/2019
Datum odločbe II.stopnje:02.07.2020
Senat:Jan Zobec (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), Tomaž Pavčnik
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - vrnitev posojila - zapadlost - rok za vračilo posojila - primeren rok - zavrnitev predloga

Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo zneska v višini 50.801,98 EUR z zakonskimi obrestmi (opredeljenimi v I. točki izreka) družbi A., d. o. o. Višji obrestni zahtevek pa je zavrnilo. Odločilo je, da je toženec dolžan povrniti tožniku njegove pravdne stroške v znesku 3.784,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da je toženec dolžan tožniku povrniti njegove pritožbene stroške v znesku 1.045,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali sta glede na okoliščine konkretnega primera nižji sodišči kršili 7. in 8. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter napačno uporabili materialnopravno pravilo o dokaznem bremenu pri presoji vprašanja, kakšen je primeren rok za aktivnost upnika, ki mora poslati zahtevo za vračilo posojila, od katere je ob odsotnosti dogovora o roku vračila ali okoliščin, ki bi ta rok lahko določile, odvisna zapadlost posojila in s tem začetek teka zastaralnega roka za sodno uveljavljanje zahtevka za vračilo posojila? 2) Ali sta glede na okoliščine konkretnega primera, ko stranki posojilne pogodbe nista določili roka za vračilo in ga tudi ni mogoče določiti glede na okoliščine, posojilodajalec pa je vračilo posojila zahteval po poteku primernega roka, v katerem bi moral opraviti dejanje, sodišči zmotno uporabili materialno pravo pri presoji, kakšen je bil primeren rok za aktivnost posojilodajalca? 3) Ali je sodišče druge stopnje kršilo pravila postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in toženca prikrajšalo za obrazloženo sodno odločbo (22. člen Ustave RS) s pavšalno obrazložitvijo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, kakšen naj bi bil primeren rok za aktivnost upnika (z zahtevo za vračilo posojila), ne da bi pri tem ponudilo lastne razloge o tem vprašanju? Uveljavlja kršitev 215. člena ZPP. Sklicuje se na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 404/2008 in II Ips 784/2005 ter odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 803/2018.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženčevem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njegov predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 8, 215, 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 574
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.11.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQxNDc2