VSRS Sklep II DoR 447/2020

Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu toženka izstavi listino za vpis lastninske pravice na nepremičninah, parc. št. 1349/1, 1349/2, 1349/7, 1349/8 in 1349/9, vse k. o. S., parc. št. 1236/2 in 453/1, obe k. o. ..., ter parc. št. 372/37 in 359/7, obe k. o. ..., v korist tožnika do ½ do celote, sicer bo listino nadomestila sodba. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je darilna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama v obliki notarskega zapisa, opr. št. SV 1101/14 z dne 8. 10. 2014, nična, zaradi česar naj se ugotovi neveljavnost vknjižbe prenosa lastninske pravice na toženko na prej navedenih nepremičninah, in sicer v deležu do ½, ter naj se lastninska pravica toženke izbriše in ponovno vknjiži lastninska pravica pri teh nepremičninah v korist tožnika. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo glede odločitve o stroških postopka, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

1) Ali je višje sodišče s tem, ko je sledilo stališču sodišča prve stopnje o tem, da je bil namen (causa) sklenitve darilne pogodbe v tem, da tožnik „izpreže iz dotedanjih 30 do 35 let vlaganj in dela“, prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank?

2) Ali je bilo pravilno postopanje pritožbenega sodišča, ko se ni oziroma se je zgolj pavšalno opredelilo do pritožbenih navedb tožnika, zlasti v delu, ki se nanaša na pravilno interpretacijo izpovedbe tožnika, na podlagi katere je sodišče prve stopnje sprejelo svojo odločitev?

3) Ali je bilo pravilno ravnanje sodišča druge stopnje, ko je pritrdilo sodišču prve stopnje v njegovi dokazni oceni, da tožnik ni dokazal cause darilne pogodbe, ki se kaže v „veri v dosmrtno ljubezen med zakoncema“?

4) Ali je bilo pravilno ravnanje sodišča druge stopnje, ko je pritrdilo sodišču prve stopnje v njegovi dokazni oceni, da causa darilne pogodbe, ki se kaže „v veri v dosmrtno ljubezen med zakoncema“, ni bila prevladujoča za sklenitev sporne darilne pogodbe?

5) Katera stranka v zahtevkih za vrnitev darila nosi trditveno breme, da se causa darilne pogodbe ne kaže v veri v dosmrtno ljubezen med zakoncema oziroma da le-ta ni prevladujoča pri sklepanju darilne pogodbe?

4. V utemeljitvi predloga navaja, da trditev o tem, da je tožnik darilno pogodbo sklenil z namenom, da izpreže iz dotedanjih 30 do 35 let vlaganj in dela in se reši plačevanja stroškov, ni podala nobena stranka. Tožnik je trdil, da je bilo darilo dano toženki, ki je bila tedaj njegova žena, ter da so izpolnjeni pogoji za vrnitev darila, ker ne gre za običajno darilo. Toženka je trdila, da je v resnici šlo za pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema oziroma za reševanje skupnega premoženja pred upniki. S svojimi ugovori ni uspela. Zato je bila za tožnika popolno presenečenje sodba sodišča prve stopnje, v kateri je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Trditvenega manjka ni mogoče nadomestiti z dokazi. Trditveno breme o tem je bilo na toženki, sodišče pa bi jih lahko upoštevalo tudi, če bi jih podal tožnik. Sodišče prve stopnje trditev o dejstvih, ki jih je samo izluščilo iz tožnikove izpovedbe, ne bi smelo upoštevati (prim. odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 70/2019, II Ips 103/2018, II Ips 48/2018). Pritožbeno sodišče je s tem, ko je sledilo stališču sodišča prve stopnje, kaj je bil namen/causa darilne pogodbe, prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank in kršilo razpravno načelo. Četudi gre za relativno procesno kršitev, je ta vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je sodišče prve stopnje odločilo izključno na podlagi dejstev, ki jih ne bi smelo vključiti v dejansko podlago sodbe.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

17.11.2020

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba I Cp 1100/2019
• VSM Sodba I Cp 623/2018
• Sodba II Ips 15/97