VSRS Sklep II DoR 413/2020

Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo sklep občnega zbora Lovske družine A., s katerim je toženka odločila, da se tožnik ne sprejme v članstvo. Toženki je naložilo, da je dolžna tožniku izdati ustrezno listino ali sklep, s katerim mu bo priznala status polnopravnega člana Lovske družine A., sicer bo tako listino nadomestila sodba. Odločilo je tudi o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo glede odločitve o stroških postopka, sicer pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga toženka predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

1) Ali bi morala sodišča pri presoji predmetne zadeve uporabiti določilo tretjega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) v zvezi s petim odstavkom 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) glede določitve, kaj predstavlja osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost?

2) Ali je odločitev sodišč v predmetni zadevi materialnopravno in procesnopravno pravilna?

4. V utemeljitvi predloga navaja, da pogoje za sprejem v članstvo določa temeljni akt toženke, ki v 8. členu določa, da se lahko odkloni sprejem v članstvo, če je prosilec že član druge lovske družine. Tožnik je že član Lovske družine C. Nadalje ne drži, da bi morala toženka tožnika sprejeti v članstvo na podlagi petega odstavka 65. člena ZDLov-1, ker naj bi imel na področju lovišča prijavljeno osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost. Iz listin, ki jih je tožnik priložil prošnji za sprejem, ne izhaja, da opravlja kmetijsko ali gozdarsko dejavnost kot osnovno dejavnost. Tožnik ni predložil dokazov o višini katastrskih dohodkov ali drugih prihodkov iz kmetijske dejavnosti, ki bi potrjevali potreben obseg prihodkov, dejstvo pa je, da ima status zaposlenega pri delodajalcu B., d. o. o., kot mizar. Sodišče bi moralo pri presoji, ali tožnik opravlja osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, uporabiti tretji odstavek 23. člena ZKZ, ki določa, da se kmetijska dejavnost šteje za edino in glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva iz te dejavnosti pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživljanje. Po 24. členu ZKZ se kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju (kar znaša približno 12.000,00 EUR). Sodišče je ugotovilo, da so znašali prihodki tožnika v letu 2017 približno 3.000,00 EUR. Razlaga 65. člena ZDLov-1 o tem, kaj se šteje za osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, oziroma ali je prosilec lastnik vsaj 15 ha gozdnih ali kmetijskih zemljišč, je povezana s samo vsebino pravic in dejavnosti lovca. Ker gre za izjemo od pogojev za sprejem, ki jih določa temeljni akt lovske družine, to pomeni, da se v vsakem primeru sprejme kmeta, ki je lastnik najmanj 15 ha kmetijskih zemljišč in gozdov in opravlja kmetijsko in gozdarsko dejavnost v obsegu, ki pomeni tej osebi poglavitni vir za preživljanje. Namen ZDLov-1 je, da imajo zaradi usklajevanja interesov vseh deležnikov v prostoru, ki ga predstavlja lovišče, kmetje, ki jim dejavnost na kmetiji predstavlja glavni vir preživljanja in so tudi lastniki več kot 15 ha gozda, prednost pri sprejemu v lovsko družino glede na ostale prosilce, upoštevaje, da se lov izvaja tudi na njihovih kmetijskih in gozdarskih površinah. Poudarja še, da so spori v zvezi s članstvom v lovskih družinah relativno pogosti in da je sodna praksa v tem oziru nejasna in pomanjkljiva, kar krha pravno predvidljivost.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

17.11.2020

Podobni dokumenti:

• VSK Sodba I Cp 594/2019
• VSL Sodba I Cp 2793/2017
• Sodba II Ips 490/2006