VSRS Sklep III Ips 28/2020

Jedro

V kavzalnem razmerju med upnikom in dolžnikom, v katerem so dolžniku na voljo vsi ugovori iz temeljnega posla in v katerem se (v končni fazi) presoja, ali je upnik znesek dolžnikovih sredstev po unovčeni izvršnici prejel utemeljeno glede na vsebino temeljnega posla. Razmerje med upnikom in dolžnikom ne temelji na izdani izvršnici, zato je za njegovo presojo nepomembno, ali je izvršnica neveljavna ali nična. Nasprotno stališče pritožbenega sodišča je potemtakem zmotno. Razmerje med dolžnikom in upnikom se po izplačilu na temelju izvršnice nato presoja po pravilih o neupravičeni pridobitvi (190. in nasl. členi OZ).

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbena zahtevka tožnice za ugotovitev nedopustnosti unovčitve izvršnice in plačilo zneska 77.092,44 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Na predlog tožnice je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom III DoR 199/2019 z dne 21. 1. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali ima izdajatelj izvršnice v primeru, če zatrjuje nedopustnost izvršbe na podlagi izvršnice, pravico, da na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi zahteva vračilo plačanega zneska od imetnika izvršnice.

4. Tožnica je v zakonskem roku vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

5. Revizija je bila vročena toženki, ki je odgovorila, naj jo Vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

Relevantno dejansko stanje

6. Dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, ki so za odločitev o reviziji odločilnega pomena in na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), so:

- Tožnica kot naročnica in toženka kot izvajalka sta 12. 1. 2017 sklenili Pogodbo o izdelavi pohištva in opreme za hotelske sobe in izvedbi storitev montaže na objektu Hotel A. (v nadaljevanju Pogodba).

- V 7. členu Pogodbe sta se dogovorili, da se bo plačilo zadnjih 40 % pogodbene vrednosti izvedlo v roku 30 dni po končani montaži na objektu in podpisanem primopredajnem zapisniku.

- Tožnica je toženki v zavarovanje obveznosti plačila 40 % pogodbene vrednosti izročila izvršnico z datumom dospelosti 14. 4. 2017.

- Stranki primopredajnega zapisnika nista podpisali in tožnica preostalih 40 % pogodbene vrednosti toženki ni plačala.

- Toženka je izvršnico unovčila 9. 5. 2017 in je prejela plačilo vtoževanega zneska.

Razlogi sodišč nižjih stopenj

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je plačilo zadnjega dela pogodbene vrednosti dospelo v plačilo (pogodba je veljavna in v celoti izpolnjena) in da je bilo unovčenje izvršnice utemeljeno. Zavzelo je stališče, da je dejstvo, da pravdni stranki nista podpisali primopredajnega zapisnika, brezpredmetno, saj je bil objekt predan v uporabo, medtem ko morebitne napake tožnica uveljavlja v posebni (kasnejši) pravdi.

8. Sodišče druge stopnje je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo iz drugih materialnopravnih razlogov. Zavzelo je stališče, da tožnica kljub opozorilu ni postavila ustreznega tožbenega zahtevka. Izvršnica je izvršilni naslov, ki vsebuje potrdilo o izvršljivosti in če vsebuje vse sestavine po prvem odstavku 39. člena Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZpreZP-1), ustvarja pravne učinke. Tožnica bi morala tako postaviti zahtevek za ugotovitev neveljavnosti oziroma ničnosti izvršnice ter povračilni zahtevek.

Glede obsega revizijskega preizkusa

9. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Presoja revizije

10. Revizija je utemeljena.

11. Izvršnica je listina z izjavo dolžnika v skladu z ZPreZP-1, s katero se dolžnik zaveže plačati z izvršnico določen denarni znesek in omogoča upniku poplačilo iz dolžnikovih sredstev, vodenih na kateremkoli dolžnikovem račun pri ponudnikih plačilnih storitev (prim. prvi in tretji odstavek 37. člena ZPreZP-1). Zakon določa obvezne sestavine izvršnice (prvi odstavek 39. člena ZPreZP-1) in sankcijo, da je izvršnica brez pravnega učinka, če teh obveznih sestavin ne vsebuje (40. člen ZPreZP-1).

12. Iz tega izpeljano stališče sodišča druge stopnje, da izdana izvršnica učinkuje med dolžnikom in upnikom tako, da izključuje uporabo pravil vračanja v njunem medsebojnem razmerju pred spremembo izvršnice, njenim izrekom za nično ali neveljavno, je zmotno (24. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe). Z izdajo izvršnice, s katero dolžnik upnika pooblašča, da zahteva izvršitev plačilne transakcije v breme svojih denarnih sredstev pri ponudnikih plačilnih storitev, slednje pa, da tako transakcijo izvedejo (drugi odstavek 39. člena ZPreZP-1), namreč nastanejo tri pravna razmerja med upnikom, dolžnikom in ponudnikom plačilnih storitev, pri čemer vsebina vsakega izmed teh razmerij ni (nujno) vezana na vsebino drugih dveh, saj za vsako veljajo svoja pravna pravila.

13. Eno izmed teh je razmerje med upnikom in ponudnikom plačilnih storitev, pri čemer zakonodajna opredelitev izvršnice kot izvršilnega naslova s potrdilom o izvršljivosti v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo (38. člen ZPreZP-1), omogoča upniku, da na njeni podlagi vodi izvršilni postopek nad dolžnikovimi sredstvi, ne da bi pred tem moral o terjatvi pridobiti pravnomočno sodno odločbo oziroma mu v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZPreZP-1 omogoča predložitev izvršnice v plačilo kar pri ponudniku plačilnih storitev, kar ima pravno naravo predložitve plačilnega naloga banki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve. Kot izhaja iz 44. člena ZPreZP-1, ponudnik plačilnih storitev v postopku z izvršnico v skladu s prvim odstavkom tega člena preverja le predpostavke praktično povsem formalne narave, med drugim to, ali je izvršnica popolna. Vendar ponudnik plačilnih storitev ne preverja vsebinskih predpostavk za utemeljenost plačila glede na temeljni posel, med drugim tudi ne, ali je prenehala obveznost, v zavarovanje plačila katere je bila dana izvršnica (drugi odstavek 44. člena ZPreZP-1).

14. Navedeno razmerje torej temelji na pravilno izdani izvršnici, pri čemer je izvršnica le plačilni instrument, ki poudarjeno varuje upnike in jim omogoča lažje poplačilo iz dolžnikovih sredstev na enega od dveh omenjenih načinov. Poplačilo upnika pri ponudniku plačilnih storitev je v primeru veljavne izvršnice povsem pravilno in omogoča tudi izplačilo dolžnikovih sredstev, ki nima podlage v temeljnem poslu med dolžnikom in upnikom.

15. Drugo razmerje pa je kavzalno razmerje med upnikom in dolžnikom, v katerem so dolžniku na voljo vsi ugovori iz temeljnega posla in v katerem se (v končni fazi) presoja, ali je upnik znesek dolžnikovih sredstev po unovčeni izvršnici prejel utemeljeno glede na vsebino temeljnega posla. Razmerje med upnikom in dolžnikom ne temelji na izdani izvršnici, zato je za njegovo presojo nepomembno, ali je izvršnica neveljavna ali nična. Nasprotno stališče pritožbenega sodišča je potemtakem zmotno. Razmerje med dolžnikom in upnikom se po izplačilu na temelju izvršnice nato presoja po pravilih o neupravičeni pridobitvi (190. in nasl. členi Obligacijskega zakonika - OZ).

16. Odgovor na dopuščeno vprašanje je pritrdilen. Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zaradi katere so ostale pritožbene navedbe neizčrpane (drugi odstavek 380. člena ZPP), zadevo pa vrnilo temu sodišču v novo sojenje (I. točka izreka). Napotki za nadaljnje delo so razvidni že iz gornje obrazložitve.

Stroški postopka

17. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP (II. točka izreka).

18. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

14.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep III DoR 199/2019-8
• VSRS Sklep VIII Ips 185/2016
• VSL Sodba I Cpg 306/2022