VSRS Sklep II DoR 258/2020

Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnikov na nepremičninah s parc. št. 257/3 in 258/15, obe k. o. ... s tem, ko dovoz na služečih nepremičninah izvaja v nasprotju z nujno potjo, določeno s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju N 57/2004 z dne 7. 6. 2007, zaradi česar mora nujno pot uporabljati dosledno, v skladu s predmetnim sklepom.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnika vlagata predlog za dopustitev revizije. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanj:

◦ Ali in na podlagi katerih kriterijev je mogoče šteti, da poteka del trase sodno določene nujne poti drugje, kot je določeno v pravnomočnem sklepu o določitvi nujne poti in razvidno iz skice z grafičnim oziroma geodetsko tehničnim prikazom poteka trase poti, ki je sestavni del sklepa?

◦ Ali je mogoče z ugotavljanjem, kakšen je bil dejanski namen sodišča pri določitvi nujne poti, ugotoviti, da poteka del trase nujne poti drugje, kot je določeno v pravnomočnem sklepu o določitvi nujne poti in izrisano v skici z grafičnim oziroma geodetsko tehničnim prikazom poteka trase poti, ki je sestavni del sklepa?

◦ Ali je dopustno izvrševati oziroma vzpostaviti pot izven poti, določene v pravnomočnem sklepu o določitvi nujne poti in z izrisom skice z grafičnim oziroma geodetsko tehničnim prikazom poteka trase poti, ki je sestavni del sklepa, ter ali takšna samovoljna vzpostavitev poti s strani upravičenca ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice lastnika nepremičnine, po kateri poteka uporaba poti izven sodno določene?

4. V utemeljitvi predloga navajata, da je sodišče prve stopnje na obravnavi pred strankami ugotovilo, da je bila nujna pot s strani OGU Ptuj (skica je sestavni del sklepa o ustanovitvi nujne poti) narisana v ravni liniji. Pritožbeno sodišče je napačno presodilo, da naj bi tožnika protispisno trdila, da je bila nujna pot določena v ravni liniji. Ugotovitev pritožbenega sodišča, da je nujna pot zarisana v ovinek, je protispisna. Rahel ovinek s samim geodetskim izrisom poti nima nič, gre zgolj za na orto foto sliki vidne kolesnice. Predmetni orto foto posnetek je bil le podlaga za delovni izris, na katero je OGU Ptuj zarisal potek trase nujne poti. Na originalnem izrisu je natančno razvidno, da poteka izris nujne poti v ravni liniji – skrajnem zahodnem robu (tedanje) parc. št. 257 in po skrajnem zahodnem robu (tedanje) parc. št. 258/9 k. o. ... Če bi potekala trasa v ovinek, ne bi v sklepu pisalo, da poteka po skrajnem zahodnem robu parcele 258/9, temveč globoko po parceli. V sklepu o določitvi nujne poti besedna zveza „ravna linija“ sicer ni uporabljena, vendar to izhaja iz delovnega izrisa nujne poti OGU Ptuj z dne 26. 4. 2005, ki je del sklepa. Pot po skrajnem zahodnem robu parcel ne more potekati drugače kot v ravni liniji. To izhaja tudi iz dolžine poti (33 metrov v primerjavi s 36 metri, kolikor bi nujna pot merila, če bi bila speljana „v ovinek“). Če bi sodišče določilo nujno pot „v ovinek“, bi pri določitvi tudi opisalo potek poti „v ovinek“ in odmik od skrajnega zahodnega roba, takšno pot pa bi prikazovala tudi geodetska skica. Nujna pot se določi strogo formalno in izrecno v skladu z elaboratom, ki ga izriše izvedenec. Brezpredmetno je razglabljanje, kje je imelo sodišče namen določiti nujno pot. Nujna pot je, kot je bila določena, pripeljala do zemljišča, ki ga je imela toženka ves čas v posesti, čeprav je pravno formalno last njene matere. Tudi če je bila nujna pot morda določena tako, da ne pripelje neposredno na zemljišče toženke, to ni odgovornost tožnikov. Dejstvo je, da toženka ne izvršuje nujne poti po trasi, določeni s sklepom sodišča N 57/2004, temveč v veliki meri izven te poti. Zemljišče tožnikov uporablja brez kakršne koli pravne podlage in v nasprotju s sklepom o ustanovitvi nujne poti.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

14.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 950/2011
• VSRS Sklep II DoR 47/2019
• Sklep II DoR 177/2012