<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 405/2020

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.405.2020
Evidenčna številka:VS00038205
Datum odločbe:16.09.2020
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sodba II Cp 36/2020
Datum odločbe II.stopnje:08.06.2020
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - menjalna pogodba - ustna pogodba - dokazna ocena - zavrnitev predloga za dopustitev revizije

Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik lastnik nepremičnin z ID znakoma 1198/2 in 1198/4, do celote (I. točka izreka). Odločilo je še o stroških pravdnega postopka (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

◦ Ali je bila kršena ustavno zagotovljena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki pravi, da je sestavni del navedene pravice iz 22. člena Ustave tudi obrazložena sodna odločba? Ali je sodišče to pravico kršilo s tem, da je pomanjkljivo in enostransko, to je izrazito v korist tožene stranke, povzelo izpovedbe prič in strank, ki so bile tekom postopka zaslišane in ki so predstavljale osrednji del dokazovanja?

◦ Ali je sodišče pravilno uporabilo ustaljeno sodno prakso, da je treba dobrovernost kot predpostavko priposestvovanja lastninske pravice na nepremičnini presojati v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo takega pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje?

◦ Ali je sodišče prve in druge stopnje kršilo načelo enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave, ko zadeve ni presojalo v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo takega pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje?

4. V utemeljitvi predloga uvodoma poudarja, da je treba dobrovernost kot predpostavko priposestvovanja lastninske pravice na nepremičnini presojati v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo takega pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje. To je imelo za posledico splošno neurejenost zemljiškoknjižnih vpisov. Nižji sodišči sta nepravilno presodili, da tožnik ni bil v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice, in pri tem kršili 14. člen Ustave, po katerem je treba bistveno enaka dejanska stanja obravnavati enako. Sodišče prve stopnje pri sprejemanju dokazne ocene ni sledilo metodološkemu napotku iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je pomanjkljivo in enostransko, to je izrazito v korist tožene stranke, povzelo izpovedbe prič in strank, ki so bile zaslišane in ki so predstavljale osrednji del dokazovanja, medtem ko tožniku in njegovim pričam (glede obstoja dogovora o menjavi parcel, glede uporabe nepremičnin) ni verjelo. S tem je zagrešilo bistveno kršitev pravdnega postopka. Sodišče ni pojasnilo, zakaj izpovedi tožnika in njegovih prič ne verjame in tudi ne, zakaj ni zaslišalo vseh predlaganih prič. Zaradi pomanjkljive obrazložitve je bil kršen 22. člen Ustave. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev postopka, ker ni zaslišalo priče A. A., ki bi lahko izpovedal o okoliščinah v zvezi z odmero parcele 1198/4 k. o. ... in še desetih drugih prič, ki bi vedele povedati vse glede spornih zemljišč, zlasti da toženka ni izvrševala svojih lastninskih upravičenj in da je bilo navzven razvidno, da je lastnik zemljišč tožnik. Enako velja glede ogleda na kraju samem, s katerim bi se lahko sodišče dodatno prepričalo v verodostojnost izpovedb tožnika in prič, ki jih je predlagal. Glede parc. št. 1198/2 je sodišče nepravilno zaključilo, da sta se B. B. in tožnik pogovarjala o menjavi in posledično celo parcelirala nepremičnini, vendar do sklenitve menjalne pogodbe ni prišlo. Glede parc. št. 1198/4 k. o. ... pa je sodišče napačno zaključilo, da parcelacija nepremičnine s parc. št. 1033/2 k. o. ... ni bila dokončno izvedena. Sodišče je zaključilo, da do sklenitve menjalne pogodbe nikoli ni prišlo. V zvezi s tem je tožnik predlagal zaslišanje geodeta, ki je v letu 2013 opravil parcelacijo in bi lahko povedal, da je bil tožnik tedaj prisoten in kaj je takrat rekla toženka. Dokazni postopek je pokazal, da je do sklenitve menjalne pogodbe in opravičljive zmote tožnika dejansko prišlo.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.10.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwNzE4