VSRS Sklep II DoR 266/2020

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali so bili v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za postavitev novega izvedenca ginekološke in porodniške stroke,

- ali je bilo postopanje sodišč nižjih stopenj v zvezi z zahtevo po izločitvi sodnega izvedenca in dokaznim predlogom po postavitvi sodnega izvedenca pediatra v konkretnem primeru pravilno in zakonito,

- ali je zakonito in pravilno, da se na podlagi 247. člena ZPP izloči le en del izvedenskega mnenja, ne pa celotno mnenje.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

‒ Ali so bili v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za postavitev novega izvedenca ginekološke in porodniške stroke?

‒ Ali je bilo postopanje sodišč nižjih stopenj v zvezi z zahtevo po izločitvi sodnega izvedenca in dokaznim predlogom po postavitvi sodnega izvedenca pediatra v konkretnem primeru pravilno in zakonito?

‒ Ali je zakonito in pravilno, da se na podlagi 247. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izloči le en del izvedenskega mnenja, ne pa celotno mnenje?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek treh tožnikov za škodo, ki jim je nastala v zvezi s škodnim dogodkom 3. 4. 2013, ko se je rodila mld. tožnica A. A., po temelju utemeljen. Odločilo je, da se odločitev o stroških postopka pridrži za končno odločbo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi prve in druge toženke zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da so stroški pritožbenega postopka nadaljnji pravdni stroški.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga prva toženka predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

1) Kdaj je prisoten indic za obstoj realnega znanstvenega tveganja za napako v izvedenskem mnenju, če je sodni izvedenec postavljen tudi z namenom, da se ugotovi oziroma napolni vsebino materialnega prava, ki se uporablja za razsojo v konkretnem primeru? Ali v tem primeru predstavlja indic za obstoj realnega znanstvenega tveganja za napako v mnenju postavljenega sodnega izvedenca:

- če le-ta poda svoje mnenje diametralno nasprotno od mnenja neodvisne izvedene priče, za katero celo izvedenec sam navede, da je izjemna strokovnjakinja na tem področju;

- če njegovo mnenje v celoti nasprotuje strokovni oceni Odbora za strokovna medicinska vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije in zapisniku Komisije za ekspertni nadzor Zdravniške zbornice Slovenije;

- če le-ta vztraja, da bi bilo treba v skladu z doktrino izvesti določena ravnanja (pH metrijo), obenem pa priznava, da se ta metoda v strokovni praksi opušča in se v bolnicah, kjer imajo največje število porodov v Republiki Sloveniji, ne uporablja;

- če glede na strokovno oceno Odbora za strokovna medicinska vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije in zapisnika Komisije za ekspertni nadzor Zdravniške zbornice Slovenije ter izpovedbe vseh neodvisnih izvedenih prič obstaja diametralno nasprotje glede tega, kaj v konkretnem primeru predstavlja strokovno ravnanje dobrega porodničarja (kdaj se CTG obravnava za normalnega, kdaj za sumljivega oziroma suspektnega in kdaj za patološkega, ali bi bilo treba izvesti pH metrijo, kaj v konkretnem primeru pomeni mekonijska plodovnica itd.);

- če se po lastni izjavi že pred izdelavo izvedenskega mnenja posvetuje z zdravnico z drugega strokovnega področja, ki je zdravila prvo tožnico in bila v tem postopku zaslišana kot priča, ter so bila potem stališča te zdravnice tudi sestavni del njenega izvedenskega mnenja?

2) Ali je podana zmotna uporaba materialnega prava kakor tudi bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, če se sodišče pri ugotavljanju pravil stroke oziroma doktrine v celoti sklicuje le na mnenje sodnega izvedenca, ne da bi upoštevalo oziroma se vsaj opredelilo do ostalih izvedenih dokazov, iz katerih izhaja, da so pravila stroke v konkretnem primeru drugačna? Ali je sodišče storilo bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, ker iz teh razlogov, torej za ugotovitev pravilne doktrine in s tem pravilne uporabe materialnega prava v konkretnem primeru v teh okoliščinah na predlog prve toženke ni postavilo novega oziroma vsaj dodatnega izvedenca? Ali je materialnopravno pravilen zaključek, da se neko ravnanje šteje za standard vedenja in ravnanja, ki se zahteva od skrbnega strokovnjaka, če večina strokovnjakov v Republiki Sloveniji na tem področju ne ravna tako?

3) Ali sodišče druge stopnje ravna pravilno in zakonito, če na pritožbene očitke glede odsotnosti dokazne ocene posameznih strokovnih listin s strani sodišča prve stopnje, ki so ključnega pomena tudi z vidika ugotavljanja pravil stroke (torej materialnega prava), odgovori, da že izvedena dokazna ocena določenih drugih dokazov nadomešča manjkajočo dokazno oceno teh pravno relevantnih dokazov?

4) Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo materialno pravo v zvezi z ugotavljanjem obstoja vzročne zveze? Ali sme sodišče obstoj vzročne zveze utemeljiti brez opiranja na izvedensko mnenje, torej brez predhodne postavitve (ustreznega) sodnega izvedenca, ob tem da v že pridobljenih izvedenskih mnenjih nima ustrezne podlage za zaključek glede obstoja vzročne zveze? Ali je pravilno in zakonito, da se vzročna zveza dokazuje s procesnimi razlogi, in sicer z neizpolnitvijo dokaznega bremena s strani tožene stranke, upoštevaje pri tem, da je dokazno breme glede obstoja vzročne zveze v skladu z zakonom na tožeči stranki?

5) Ali stori sodišče druge stopnje bistveno kršitev postopka, ki vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe, s tem ko kot nedovoljeno pritožbeno novoto zavrne opozorila prve toženke, da bi v skladu s strokovno literaturo in skupnim dokumentom ameriškega združenja porodničarjev in ginekologov ter ameriškega združenja pediatrov moralo sodišče kumulativno upoštevati štiri razloge, ki določajo, kdaj lahko ob porodu pride do cerebralne paralize, pri čemer te navedbe prve toženke predstavljajo pravila stroke, ki bi jih bilo treba uporabiti v konkretnem primeru in so torej povezane z vprašanjem pravilne uporabe materialnega prava? Ali je zaradi te postopkovne kršitve v konkretnem primeru prišlo tudi do napačne uporabe materialnega prava?

6) Ali je bilo postopanje sodišč nižjih stopenj v zvezi z zahtevo po izločitvi sodnega izvedenca in dokaznim predlogom po postavitvi sodnega izvedenca pediatra v konkretnem primeru pravilno in zakonito? Ali je zakonito in pravilno, da se na podlagi 247. člena ZPP izloči le en del izvedenskega mnenja, ne pa celotno mnenje?

4. V utemeljitvi predloga navaja, da ko je izvedensko mnenje jasno, a se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za postavitev novega izvedenca iste stroke. Gre za situacijo, ko je vzpostavljen dvom takšne stopnje, da bi zavrnitev predloga za postavitev drugega izvedenca pomenila procesno kršitev zaradi metodološke kršitve pri ugotavljanju dejanskega stanja (II Ips 171/2017, II Ips 333/2016 in II Ips 138/2018). V sklepu VSL II Cp 1439/2016 je sodišče poudarilo usodnost pomena izvedeniškega mnenja, zahtevnost ekspertize in pravico do pridobitve drugega mnenja, ki je značilna za raziskovanje pravno relevantnih vprašanj s področja medicine. V konkretni zadevi je bistveno, da se je s pomočjo izvedenca ugotavljala vsebina materialnega prava, in ne le dejansko stanje. Za ugotovitev zdravniške napake je treba ugotoviti pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka. Izvedenec ne more biti edini spoznavni vir za ugotovitev teh poklicnih standardov, zlasti ob dejstvu, da v istem postopku obstajajo tudi mnenja neodvisnih strokovnih organizacij in izvedenih prič, ki so diametralno nasprotna. Treba bi bilo razjasniti, katere druge okoliščine poleg mnenja izvedenca pomagajo sodišču pri napolnitvi pravnega standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka. Prvi toženki se namreč očita, da ni izvedla pH metrije, pri čemer je denimo zdravnica B. B. povedala, da je to zelo invazivna preiskava in da je v svoji 41-letni karieri naredila le 15 pH metrij ter da je v konkretnem primeru ne bi naredila. C. C. je menila, da do 16. ure ni bilo razloga, da bi se moralo narediti pH metrijo, ker je bil CTG ves čas variabilen. Ko se je plodov utrip začel slabšati, tj. okoli 16. ure, je bil porod že tako daleč, da ga je bilo mogoče speljati. Njen zaključek je bil, da je porod ustrezno napredoval in da ni bilo indikacije za carski rez. Izvedenka je na ustnem zaslišanju sama priznala, da je pH metrija metoda, ki se opušča oziroma ne uporablja več. Priča C. pa je pojasnila, da Ljubljana opušča to metodo, ker je klinična odločitev prevladala, saj je metoda zelo invazivna in njena uporaba v praksi ni enostavna. Predlagateljica nadalje graja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do strokovne ocene Odbora za strokovno medicinska vprašanja in zapisnika Komisije za ekspertni nadzor Zdravniške zbornice Slovenije. Višje sodišče v tem ni videlo kršitve, ker se je sodišče prve stopnje opredelilo do izpovedb dveh izvedenih prič, ki sta sodelovali pri izdelavi zapisnika ekspertnega nadzora. Pritožbeno sodišče je s tem nadomestilo manjkajočo dokazno oceno; izpovedb prič ni mogoče enačiti z ugotovitvami iz listin, zlasti ker se dr. D. očita, da naj bi se izogibala odgovorom glede pojasnitve posameznih delov CTG, ki so jasno interpretirani v zapisniku. Poleg tega člani Odbora za strokovno medicinska vprašanja niso bili zaslišani. Nadalje sodišče dejstev, ki so pomembna za ugotovitev vzročne zveze, ni dokazovalo z izvedencem. Noben izvedenec ni mogel potrditi, kaj je vzrok za stanje prve tožnice, in da bi drugačno ravnanje zdravstvenih delavcev stanje lahko preprečilo. Sodišče je vzročno zvezo utemeljevalo le na mnenju dr. D. D., pediatrinje prve tožnice, ki je menila, da bi bila deklica ob urgentnem carskem rezu v boljši kondiciji. Tega sodna izvedenka za ginekologijo in porodništvo ni potrdila, saj ni potrdila niti, da bi moral biti izveden urgentni carski rez. Opustitev pH metrije ni v korelaciji s stanjem prve tožnice, saj izvedenka ni mogla odgovoriti, kolikšen bi bil pH krvi, če bi bila pH metrija opravljena ob 15. uri, kot tudi ne, kakšno bi bilo stanje prve tožnice, če bi bil ob 15.10 opravljen carski rez. Takšne ugotovitve so premalo za sklep sodišča, da je opustitev te metode v vzročni zvezi s stanjem prve tožnice. Sodišči sta vzročno zvezo utemeljili z doktrino jajčne lupine, ki ni teorija, s katero bi se dokazovalo vzročno zvezo, temveč se jo uporablja le za ugotovitev vzročne zveze med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom škode. Iz izpovedb, da ni mogoče ugotoviti, v kateri fazi poroda je prišlo do pomanjkanja kisika in da je moral biti še kak drug vzrok za zdravstveno okvaro tožnice, izhaja, da že pred porodom ni bila 100 % zdrava. Sodna praksa ni poenotena glede vprašanja, kako upoštevati predhodna osebna stanja oškodovanca ali njegovo posebno občutljivost. Nadalje sodišče ni upoštevalo, da morajo biti v skladu z doktrino za zaključek, da je porod razlog za cerebralno paralizo, kumulativno izpolnjeni štirje kriteriji; v danem primeru nista bila izpolnjena vsaj dva od teh kriterijev. Ni mogoče zaključiti, da je vzrok za stanje prve tožnice pomanjkanje kisika med porodom. O tem, ali lahko sodišče zavrne opozorila glede pravil stroke kot nedovoljeno pritožbeno novoto, torej kot dejanske navedbe, se sodišča doslej še niso izrekla, sicer pa je prva toženka te navedbe podala že v odgovoru na tožbo in tako niso prepozne. Sodišče prve stopnje ne bi smelo vzročne zveze utemeljiti s sklicevanjem na neizpolnitev dokaznega bremena prve toženke. Menilo je, da toženki nista predlagali izvedenca pediatra o tem, ali so obstajali genetski razlogi ali okvare, ki bi lahko vplivale na preskrbo G. organov s kisikom. Sodišči bi morali uporabiti merilo adekvatnosti, saj je izvedenka povedala, da je bil izhod poroda hudo presenečenje, če bi gledala samo CTG zapis in ostale izvide. Zatrjevano opuščeno dolžno ravnanje – pH metrija ni takšno, da bi lahko v pomembnem deležu preprečilo škodo. Stanje prve tožnice ni posledica strokovne zdravniške napake, temveč naključnega zapleta, ki ga kljub predvidljivosti s strokovno neoporečnim in ustrezno skrbnim ravnanjem ni bilo mogoče preprečiti. Izvedenec dr. Jermola je na vprašanje, ali je lahko vzrok oziroma vzrok za poslabšanje hipoksije že prej prisotno vnetje, odgovoril, naj se to vpraša izvedenca pediatra neonataloga. Prva toženka je nato takoj predlagala, naj sodišče postavi izvedenca pediatra neonataloga, zato je ta dokazni predlog pravočasen. V sodni praksi ni stališč o tem, kako obravnavati naknadno postavitev dokaznega predloga, ko se zaradi izvedenih dokazov med postopkom na stranko prevali dokazno breme, ob tem, da tega ni mogla pričakovati glede na strokovna stališča in mnenja, s katerimi je razpolagala do prvega naroka. Sodišče druge stopnje je trdilo, da toženki dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca pediatra nista podali oziroma da sta ga dali prepozno. Sodišče prve stopnje o tem dokaznem predlogu ni odločilo; pritožbeno sodišče ne bi smelo dopolniti razlage, zakaj sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo. Tožniki so ta dokaz predlagali tudi glede temelja zahtevka in ne le glede višine škode; pa tudi če bi ga tožniki na naroku 19. 2. 2019 umaknili, bi ga prva toženka lahko tedaj podala in bi se moral šteti za pravočasnega, saj prej njegovi postavitvi ni nasprotovala, ampak je računala z njegovo postavitvijo, glede na to, da so izvedbo tega dokaza predlagali že tožniki (VSL I Cpg 351/2015). Podobnega primera Vrhovno sodišče še ni obravnavalo, medtem ko je sodna praksa višjih sodišč neenotna glede vprašanja, ali je treba podati predlog za postavitev izvedenca, če ga predlaga že nasprotna stranka. Takojšen dokazni predlog po njegovem umiku s strani nasprotne stranke ne pomeni, da je stranka dokaz predlagala prepozno. Prvi toženki torej sploh ni bilo treba predlagati izvedenca pediatra, višje sodišče pa je napačno odločilo, da ga ni predlagala oziroma da ga je predlagala prepozno. Nadalje je prva toženka v 9. pripravljalni vlogi zahtevala izločitev sodne izvedenke dr. E., ker je ta k izdelavi izvedenskega mnenja pritegnila lečečo zdravnico prve tožnice dr. R. P. Višje sodišče v nasprotju s spisovnimi podatki navaja, da naj bi prva toženka zahtevala le izločitev dela izvedenskega mnenja, kar pomeni absolutno bistveno kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Napačno in protispisno je stališče, da prva toženka ni zatrjevala okuženosti sodne izvedenke že tekom postopka (prim. 9. pripravljalno vlogo in navedbe na naroku 19. 2. 2019). Sodišče prve stopnje o zahtevku za izločitev izvedenke ni odločilo, zato so neutemeljeni očitki pritožbenega sodišča, da prva toženka nezakonitega postopanja sodišča prve stopnje ni pravočasno grajala. Napačno je stališče višjega sodišča, da bi prva toženka izločitev izvedenke morala zahtevati v vlogi z dne 12. 11. 2018 – v kateri je dejansko to zahtevala. Poleg tega se je do tedaj prva toženka seznanila zgolj s tem, da del dopolnitve izvedenskega mnenja sestavljajo odgovori dr. R., šele na naroku pa je postalo jasno, da se je sodna izvedenka z lečečo zdravnico posvetovala že pred izdelavo izvedenskega mnenja. Po mnenju prve toženke izločitev izvedenskega mnenja ne more biti delna, za takšno postopanje v 247. členu ZPP ni podlage.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP).

7. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba II Ips 48/2021
• VSRS Sodba II Ips 263/2018
• VSRS Sklep II Ips 232/2016